LJUBLJANA – »Zelja bo letos pol manj,« je bilo slišati pred tedni, ko so kmetijski strokovnjaki ocenjevali škodo letošnje suše. Podatki kažejo, da je suša najbolj prizadela predvsem zgodnje in srednje zelje. Namesto šest- ali osemkilogramskih glav bodo kmetje pobirali štirikilogramske. Letošnja letina je prepolovljena, pri nekaterih je škoda celo 60-odstotna. Pridelovalci upajo, da bo s poznim zeljem, ki ga pobirajo oktobra in novembra, kaj bolje. »Toda izkušnje ne dajejo upanja, zadnja leta je bilo preveč dežja.« Slišimo napovedi, da bodo cene hrane zaradi posledic suše zbezljale v nebo. Pa verjetno ne bodo, le monopol velikih trgovcev bo še trdnejši. Ker bomo uvozili. Slabo za slovenskega kmeta, tudi za nas.
Hrana dražja za 30 odstotkov
Po izračunih Statističnega urada RS največji delež v košarici v sklopu indeksa cen življenjskih potrebščin še vedno zavzemajo izdatki za hrano in brezalkoholne pijače, ki so leta 2011 znašali 17 odstotkov, sledili so jim izdatki za prevoz (15 odstotkov) in stanovanje (13 odstotkov). Zaradi krize in vsesplošnega varčevanja se omenjeni stroški do danes verjetno niso bistveno spremenili ali celo povečali, trenutno celo manj zapravljamo.
Leta 2009 je član gospodinjstva v povprečju užil 65 litrov mleka, 38 kilogramov kruha, 20 kilogramov jabolk, 31 kilogramov krompirja in 29 kilogramov mesa. V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se tako cene v zadnjih šestih letih zvišale za skoraj 30 odstotkov, najbolj olja in maščob, za 58 odstotkov, ter mleka, mlečnih izdelkov in jajc, za nekaj več kot 42 odstotkov.
Zelje poseješ, kravo pa zakolješ
Škoda suše je presegla magične tri promile državnega proračuna, znašala naj bi blizu 40 milijonov evrov. V uvodu smo namenoma omenili zelje, slovenski kmetje pridelajo 70 odstotkov porabe. »Zlahka bi ga pridelali 100 odstotkov in še ostalo bi za izvoz,« pove neimenovani pridelovalec. »Vendar je vprašanje, kam bi ga prodali. Domačih trgovcev slovenska pridelava ne zanima pretirano,« je jadikoval kmet. Upravičeno, saj z zeljem ne more biti konkurenčen. Medtem ko v Sloveniji zelje za ribanje trenutno dosega ceno 15 centov za kilogram, je na Hrvaškem precej cenejše. Od tam in od drugod ga bomo uvozili! Toda slovenski zeljarji, denimo, se bodo kljub slabi letini rešili: »Preprosto poseješ več, medtem ko moraš kravo zaradi slabe letine koruze in zato previsokih cen kar zaklati,« nam je povedal kmet.
Dodajmo, da novorojeno tele do klavne teže ali krave molznice prirašča tri leta. In tu je rejec ukleščen, saj nima rezerve. Ampak bomo uvozili! Koruzo in teleta!
Na kmetiji
Cene zelenjave na kmetijah v okolici Ljubljane so nekaj nižje kot na ljubljanskih tržnicah, vseeno pa višje kot v trgovskih centrih, kjer prodajajo tudi zelenjavo iz uvoza. Za kilogram paradižnika bomo na kmetiji Adam v Pržanu odšteli 1,80 evra, za papriko, bučke ali kumare do dva evra, krompir bomo plačali po evro za kilogram, jajčevce prodajajo po 2,20, za stročji fižol bi odšteli štiri evre, za blitvo 1,5 evra in za zelje v glavah evro. Gre izključno za slovensko blago domače pridelave. Kmet vas popelje v nasad, kjer si lahko tudi sami naberete zrele sadeže, potem je še malce ceneje. Če sklenemo, več od navedenih cen za domačo zelenjavo, vključno z ekološko pridelano, ne bi smeli odšteti. Več od tega je preprosto preveč! Kmetija Adam je sredi Ljubljane, zato tako rekoč vse blago prodajo doma na dvorišču. Če pa se bomo zapeljali 30 ali več kilometrov iz Ljubljane, bo seveda vse pol cenejše.
Cena hrane ne bo poskočila, zatrjujejo kmetje, saj se v Sloveniji bližamo socialnemu dnu, ko preprosto ni več prostora za špekulacije in stiskanje. »Četudi bomo letos pridelali manj zelja kot običajno, ne bo bistveno dražje, saj bo v tem primeru prodaja upadla, tako se vrtimo v krogu,« nam je razložil kmet. Hrana torej ne bo bistveno dražja, bo pa slabše za kmeta, ker ne bo imel kam prodati, zato tudi za nas. Pa bomo še to uvozili, ne! Dokler ne bo zmanjkalo denarja.
