Kmet z njive in iz štale za mizo pisat račune?

LJUBLJANA, NOVO MESTO – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je 12. marca v državni zbor vložila pobudo volivcev za vložitev dveh predlogov sprememb zakona. Prvi je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, kjer predlagajo ukinitev praga za obvezni vstop v računovodstvo (7500 evrov), in dopolnjuje oprostitve plačil dohodnine za dohodke, povezane z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, kar konkretno pomeni nižjo obdavčitev neposrednih plačil oz. subvencij.

Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je v spletnem nagovoru kmetom in vsej slovenski javnosti povedal, da so se glede predloga sprememb zakona najprej obrnili na ministrstvo za finance, kjer pa so naleteli na gluha ušesa, češ da bodo tovrstna vprašanja reševali naslednje leto celovito. Se pravi, ko bo zakon že veljal in bodo kmetje v sezoni že izgubljali dragoceni čas za popisovanje kilogramov tisti dan nabrane zelenjave.

Drugi predlog se nanaša na zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer kmetje predlagajo, da bi imeli v svetu sklada tri predstavnike uporabnikov, ki jih bo na predlog KGZS v svet sklada imenovala Vlada RS.

Predsednik državnega zbora je pobudo volivcev sprejel in določil 60-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev, ki se je začel 27. marca in se konča v ponedeljek, 25. maja. Za vsak predlog spremembe zakona bo moral KGZS državnemu zboru predložiti najmanj 5000 podpisov.

Kot je povedal Zupančič, bodo do 25. maja zbirali podpise na upravnih enotah ali v krajevnem uradu, kjer lahko kmetje in somišljeniki oddajo svoj podpis pred uradno osebo. V pričujočem članku smo se osredotočili le na uvedbo računovodskega praga, kar bo imelo, tako napovedujejo kmetje, nepredvidljive posledice za naše že tako šibko kmetijstvo.

S 1. januarjem 2014 je začelo veljati pravilo dohodninskega zakona, ki določa, da mora vsak kmetovalec, čigar dohodki presegajo 7500 evrov, uvesti računovodstvo. Se pravi, da dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti vodijo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. Računovodstvo poenostavljeno pomeni, da mora kmet ob preseganju 7500 evrov dohodka svojo kmetijo spremeniti v podjetje.

Stvar se zdi na prvi pogled logična, v resnici pa gre za nesmisel.

Prvič zato, ker je prag 7500 evrov prenizek. Omenjeni znesek je namreč seštevek katastrskega dohodka, pavšalnega dohodka na čebelji panj in prejetih obdavčljivih subvencij. Če imamo doma en hektar vrhunskega vinograda in bomo v najslabšem primeru plačali recimo 1300 evrov katastrskega dohodka in pridobili 500 evrov subvencij, s tem še ne bomo presegli omenjenega praga. Toda zaplete se na kmetiji, kjer imajo 20 krav, pol hektarja vinograda, 60 panjev in pol hektarja sadovnjaka breskev. Tu katastrski dohodek in subvencije zlahka presežjo omenjeni prag. Kmet mora uvesti računovodstvo, podjetje torej, ne da bi zaslužil dobro plačo, kaj šele preživel družino.

Le nekaj pravih kmetij

V Sloveniji je registriranih okoli 76.000 kmetij, od tega je nekaj manj kot 60.000 kmetij, ki zaprosijo za subvencije. Kot nam je povedal direktor KGZS Branko Ravnik, je od tega le pet odstotkov, torej 3000 kmetij, ki imajo standarden dohodek, vsaj minimalno plačo. Takšnih, kot sta zelenjavarja Turk in Jurečič s Krškega polja, ki pridelata vsak po 800 in več ton zelenjave na leto, z nekaj zaposlenimi, je seveda zelo malo. Če bi rekli 200, bi morda že rekli preveč.

Slovenske kmetije so dohodkovno gledano zares revne. Tudi drugje kmetje niso ne vem kakšni bogataši, so pa seveda precej večji in pridelujejo ter obračajo večje količine. Za ilustracijo poglejmo mlečno kmetijo s 100 kravami v hlevu. Od tega je 60 krav molznic, letna laktacija mleka je 360.000 litrov mleka, ki ga kmet proda po ceni 30 centov, kar pomeni 108.000 evrov prometa, od tega je 95 odstotkov stroškov. Če ne bi bilo subvencij in nekaj dodatnih telet moškega spola, kmet ne bi preživel. Za kaj bi torej moral kmetijo spremeniti v podjetje ob tako nizkem dohodku? Kmetija v osnovi ni podjetje, kjer se odločiš, da boš v garaži poleti prodajal poceni kitajske skiroje, rolke in ventilatorje, pozimi pa plastične škornje, pohodne palice in kaloriferje. Če ne bo šlo, bomo prodajali darila prek interneta. Kmetija je kompliciran organizem, katerega sistem se vzpostavlja desetletja, potrebni sta vsaj dve generaciji.

Sadjar Boris Orešek iz Sevnice ima v Veterniku pri Boštanju 3,5 hektarja velik nasad jablan. Kot nam je zaupal, bi ob visokem KD in neobdavčenih subvencijah verjetno že presegel omenjeni prag 7500 evrov, pa še ni zaslužil za svojo plačo. V povprečju se v Sloveniji pridela od 25 do 28 ton jabolk na hektar, ob krizi v Ukrajini se je cena spustila daleč pod lastno ceno 41 centov. Povedal nam je, da če pade pod 28 centov, noben sadjar ne more preživeti.

Naravnost smešna je primerjava z Avstrijo: »Kolikor vem, imajo Avstrijci obvezni prag za vstop v računovodstvo 10 hektarjev sadovnjaka.« To nam je potrdil tudi Ravnik in dodal, da mora avstrijski živinorejec uvesti enostavno knjigovodstvo šele pri 120 velikih glavah živine.

Kmetje bodo opustili vinograde

Tako nizka meja pa je skrb vzbujajoča tudi s tretje strani. Med tistimi, ki najglasneje pozivajo k podpisovanju za spremembo zakona, so dolenjski vinogradniki. Zakaj? Predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše nam je povedal, da bi uvajanje računovodstva pri tako nizkem dohodku sprožilo opuščanje vinogradov. »Površina vinogradov se že tako zmanjšuje, zaradi menjav generacij, opuščanja kmetij in podobno. Večina vinogradnikov je malih, pogosto je vinograd tradicionalni del kmetije, ki pa bo ob omenjenem nizkem pragu lahko prevesi jeziček na tehtnici in zaradi izognitve računovodstva bodo kmetje najprej opustili vinograd.« Kmetje predlagajo višji prag, poleg tega se upravičeno sprašujejo, zakaj ne bi bila uvedba računovodstva na kmetiji prostovoljna. Kdor bi imel sto krav in pridelavo sira, bi sam ustanovil podjetje. Se pa kmetje sprašujejo, ali ne gre tudi za to, da boš moral za pridobitev sredstev vlogi dodati tudi bilanco poslovanja, kar pomeni, da bodo imeli dostop do denarja le največji.

Ni narobe, da tisti, ki pridelajo največ, tudi dobijo največ, a nekaj si zaslužijo tudi preostali, sicer se bo Slovenija še bolj zarasla, kot se je že. Po Ravnikovem mnenju se bo izkazalo, da uvajanje računovodstva ne bo prineslo nič več denarja. Dali pa bomo delo računovodskim servisom.