Kmet naj plača še za severno steno Triglava

LJUBLJANA – Tisto, kar se je primerilo na zadnjem usklajevalnem sestanku, na katerem naj bi se predstavniki vlade oziroma finančnega ministrstva s predstavniki kmetov – navzoča je bila tudi državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo in okolje, znova pa so pogrešali kmetijskega ministra Dejana Židana – dokončno dogovorili (predvsem) o predlogu davka na nepremičnine, je bilo škandalozno. Sestanek je bolj kot na usklajevanje ali pogajanje spominjal na tisto, čemur v političnem žargonu pravimo postavljanje pred trdo dejstvo. Vladna stran je kmete namreč seznanila, da bo davek na nepremičnine zanje še neprijetnejši, kot je kazalo po prejšnjem usklajevalnem sestanku, da pa se ne da ničesar spremeniti. Razen na slabše.

V dohodnino 
cela subvencija

Državna sekretarka ministrstva za finance Mateja Vraničar je sogovornike poleg tega opozorila, da nima več mandata (pooblastila) za pogajanja o, na primer, višini davčnih stopenj. Vlada se je v vmesnem času (od prejšnjega srečanja s predstavniki kmetov) enostransko in samopašno odločila, da bo v predlog zakona o davku na nepremičnine vrnila celo obdavčitev nerodovitnih in neplodnih zemljišč ter (varovanih) gozdov. Kaj to pomeni? To pomeni, pojasnjuje nekdanji poslanec SLS, danes le še predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, da bodo morali kmetje državi plačati davek celo za neuporabna zemljišča nad tako imenovanim gozdnim robom (denimo za Triglavsko severno steno), za ozke pasove neplodnih zemljišč, ki so marsikje med avtocesto in železniško progo, pa tudi za tiste gasilske domove, ki so jih na podeželju v preteklosti gradili s svojim denarjem, saj velikokrat država za njihovo gradnjo ni prispevala niti dinarja, tolarja ali evra. V redu, naštete nepremičnine bodo resda nizko ovrednotene (obdavčene zgolj po 0,01-, 0,07- ali 0,15-odstotni stopnji), s čimer se bodo najbrž hvalili predstavniki vlade, je pa tudi res, da kmetov 1. januarja prihodnje leto država ne bo udarila samo z davkom na nepremičnine, čaka jih še več podobno neprijetnih novosti. Ena od teh bo drugačna osnova za dohodnino. Na primer: če je v preteklih letih neki kmet dobil 5000 evrov subvencije, se mu je v osnovo za izračun dohodnine, ki jo je potem moral plačati, štela le polovica subvencije, 2500 evrov. No, po novem bo država (zdajšnja vlada) pri izračunu osnove za dohodnino upoštevala vseh 5000 evrov.

Žveglič je bil po pogovoru z državno sekretarko brez mandata oziroma brez pooblastila zelo jasen: »Izplen takega sestanka, korist od tega, da smo se dobili s predstavniki vlade, je bila manjša od stroška, ki smo ga imeli s plačilom parkirnine po prihodu v Ljubljano.« Kmetijski minister Židan, ki je do začetka letošnjega poletja še poudarjal, kako zelo ga skrbi za kmete »v katastrofalnem letu 2013«, pa se, kot rečeno, na »usklajevanju« sploh ni prikazal.

Nič nenavadnega, torej, da se tudi Združenje lastnikov nepremičnin, ki ni sicer nikoli nasprotovalo uvedbi davka na nepremičnine, strinja, da je zdajšnji vladni predlog povsem neprimeren in nesprejemljiv.