LJUBLJANA – Zimski mraz je presenetil marsikoga, saj smo še pred dnevi hodili napol razgaljeni. Kljub temu smo se v soboto napotili na jesenski kmetijski sejem v Komendo, ki je vsako leto večji in bolj obiskan, tako pravijo. Kot da bi kmetovanje, obdelovanje zemlje in pridelovanje hrane pri Slovencih postajali vse bolj priljubljeni. V resnici je kmet v Sloveniji najbolj zaničevano bitje na zemeljski obli, ki mu niti država, niti mediji, niti institucionalni kulturni uradi, da ne govorimo o nevladnih organizacijah, ne posvečajo praktično nobene pozornosti.
Delavni in pridni
Naključni pogovor z njim je vstop v drug svet, ki ga običajno ne razumemo, še manj sprejemamo. Možak zgaranih rok, od sonca ožganega obraza, ki vljudno zavrne rokovanje, češ da je od zemlje umazan, tudi sam v javnosti najraje ne bi priznal, da orje in gnoji, seje in krmi živino. Kmet je v Sloveniji postal kmetavz, najnižja kasta naroda, ker ob setvi zgodaj vstane in ob žetvi in siliranju pozno leže v posteljo in običajno nima časa za postopanje po trgovskih središčih.
Na zadnjem mestu
Nedavna raziskava o priljubljenosti poklicev ga je, pričakovano, spet potisnila na zadnje, 18. mesto. Prvi je bil menda zdravnik, sledijo pravniki, menedžerji in menedžerčki, kvaziekonomisti, uradniki in izgube vseh vrst, ki mešajo meglo in v življenju niso in nikoli ne bodo ustvarili ničesar.
V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC PREBERITE: Koliko hrane smo pridelali leta 2002 in koliko je danes?
