BREŽICE – »Kot kmet sem bil v zadnjih letih pod gromozanskim pritiskom inšpekcijskih služb, predvsem inšpekcije za varno hrano. Kontrole se vrstijo, čeprav nepravilnosti ne ugotovijo, pritiski pa so že takšni, da si lahko pomagamo samo s pomirjevali, saj me obravnavajo kot kriminalca. Zato smo se odločili, da bomo protestno predčasno razdrli plastenjake, pod katerimi še rastejo in zorijo jagode in maline. Do konca leta bi lahko naše stranke zalagali z zdravim domačim pridelkom, a jagod in malin ne bomo več pobirali,« se je odločil 33-letni Bojan Kreačič iz Brežic, ki je bil lani več kot 30-krat pod drobnogledom različnih inšpekcij, letos je imel v pol leta šest nadzorov, posledično so pod nazorom še njegove stranke.
Zadnji pregled je bil prejšnji teden; dve inšpektorici sta jih obiskali na tržnici v Kosezah, tri pa na domu, kmetijo so pregledovale od osmih zjutraj do petih popoldne, tem pregledom so v naslednjih treh dneh sledila še vzorčenja plodov in listov.
»V Ljubljani se mi drugi prodajalci že posmehujejo, saj sem rekorder po številu inšpekcijskih pregledov. Tudi drugi imajo nadzore, inšpektorji pridejo dva- ali trikrat na leto, potem pa imajo mir,« je nadaljeval Kreačič, ki je začel kmetovati leta 2012.
»Pustil sem službo, v denarnici sem imel 200 evrov, starši so mi dali 600 evrov, stric pa je kupil 20 arov zemlje. Začel sem z malinami in jagodami, danes pa obdelujemo 20 hektarjev zemlje, ob meni je zaposlen še en delavec, en je pogodbeni, v polni sezoni pa jih je 14, sezonski delavci so ljudje iz domačega okolja,« pojasni.
V vseh letih je širil ponudbo, ima več vrst sadja in zelenjave, vinograd in tudi izdelke iz domačih pridelkov. »Kmetijo sem zastavil tako, da smo lahko s svojimi pridelki in izdelki vse leto na tržnici,« je dodal in pojasnil, da se je z inšpektorji srečeval že na začetku. Enkrat je bil kaznovan zaradi deklaracij, enkrat, ker ni imel registrirane dopolnilne dejavnosti za kuhanje marmelade, enkrat zaradi računov.
»Nikoli nisem bil opozorjen, čeprav sem se v začetku še učil in zadeve sproti urejal, le kazen sem dobil. Sem pa pred tremi leti vzel odvetnika in se pritožil na odločbo inšpektorjev, in to je bilo očitno preveč. Kazni 300 evrov nisem plačal, bil sem oproščen, saj sem dokazal, da sem prodajal slovenske pridelke, me je pa postopek stal 2000 evrov,« je priznal Kreačič, ki ima registrirano kmetijo z dopolnilno dejavnostjo, in dodal, da ne vidi več smisla delati pod takšnim pritiskom.
»Denar ni vreden teh pritiskov in živcev, čeprav bi lahko do konca leta na njivah delalo več ljudi, ki bi na trgu zagotavljali dobro, domače sadje, tudi v tem letnem času. In res me zanima, kako bo država zdaj zagotavljala varne slovenske maline in jagode mojim potrošnikom,« je še dodal, do konca leta bi lahko prodal še pol tone tega jagodičevja.
»Uspelo mi je s tem, kar delam, preživim lahko sebe, svojo družino in zaposlene. A v naši državi je pač tako, da so vsi, ki so uspešni, tepeni. In kako naj se v takšnih razmerah in preprekah, ki jih postavlja država s svojo birokracijo in inšpekcijami, mladi odločajo za kmetijstvo, kjer bi lahko na domači zemlji pridelali dovolj zdrave hrane? Pa še za vse bi bilo dela dovolj, tudi za tiste, ki živijo od socialnih pomoči,« je prepričan Kreačič.
