Kmetu v Posavju so prašiči razrili in uničili hektar koruze. Seveda jo bo posejal še enkrat in koruza bo prav tako zrasla, z zamudo, malce utrujena, a hkrati si bo nakopal dvojne stroške setve. Ker divji prašič ni zavarovana vrsta, ampak se jih po naših gozdovih potika zelo veliko, so za škodo odgovorne lokalne lovske družine, ki pa običajno pokrijejo le stroške semena. Kmet bi od države sicer lahko iztožil izpad od osem do 10 ton koruze, toda ta možnost je v resnici pesek v oči, ker bi se sodba lahko vlekla leta in bi za odvetnika zapravil več denarja, kot je vse skupaj vredno. Kmetje se zato običajno zadovoljijo s semenom ali majhno odškodnino, denimo za papriko, ki so jo v suši v rastlinjaku nakljuvale vrane. Sive ali črne?
Siva vrana je pogosta, medtem ko je črna zavarovana vrsta tako kot volk ali ris, kar pomeni, da je za škodo odgovorna država, ki pa odškodnine po zavarovanih vrstah zaradi varčevanja do nadaljnjega ne izplačuje. Lastniki gozdov že dlje želijo pridobiti možnost ustanovitve komercialnih lovišč v svojih gozdovih, kar je na prvi pogled legitimna zahteva. Toda če je tako, potem bi morali lastniki gozdov tudi plačati kmetu za škodo, ki jo povzroči »njihova« divjad. Ponekod velja pravilo, da je srna last tistega, na čigar zemlji pade, kar pa spet pomeni, da bi moral v tem primeru tudi kmet za škodo poskrbeti sam. Ograditi, najeti lovce, odloviti sam?!
Kmetu je sicer vseeno, ali mu je zavarovani volk poklal ovce ali so mu nezavarovani prašiči razrili njivo koruze. Vseeno, ali je papriko nakljuvala zavarovana črna ali pogosta in lovna siva vrana. Daleč največ škode na njivah povzročijo divji prašiči, v gozdovih jelenjad, a leta 2011 so črne vrane naredile za 4276 evrov škode. Veliko, glede na to, da so redke.
Lovci priznavajo, da kmetu za odškodnino včasih pustijo kakšnega prašiča ali srno. Na neki način pošteno, vendar smo v precej nevarni situaciji: država ne izplačuje odškodnin, lovske družine pa nimajo denarja, da bi kmetu pokrile škodo, zato se morajo eni in drugi znajti po svoje. Sive ali črne torej? Skrb je odveč, zdi se, da bo kmalu enih in drugih precej manj.
