Vremenska motnja, ki je zajela Slovenijo minuli teden, je prinesla nizke temperature zraka, dež in v višje ležečih predelih tudi sneg. V začetku prejšnjega tedna so temperature zraka marsikje padle pod 10 °C. Tudi dopoldnevi so še ostajali hladni, med 5 in 9 °C. Na Krasu, kjer je zapihala burja, je živo srebro po večini padlo pod 10 °C. Prijetneje je bilo le na Goriškem. Jutra so bila hladna, 18. septembra je bilo v Kočevju le 2,9 °C, v Ilirski Bistrici in Črnomlju 3, v precejšnjem delu Slovenije se je živo srebro spustilo do 5, najnižjo temperaturo, –4,1 °C, so izmerili na Kredarici.
| Enakonočje Kako močno bodo sončni žarki segreli površje, je odvisno od tega, pod kakšnim kotom padajo na površje. Kolikor bolj navpični so na podlago, toliko več jih je in toliko večjo moč imajo. Na ekvator padajo navpično običajno kar dvakrat na leto, 21. marca in 23. septembra, na prvi poletni in prvi jesenski dan. V srednjem geografskem pasu se dan po jesenskem enakonočju krajša, tako da je noč vse daljša, in to vse do 21. decembra, ko nastopi solsticij ali sončni obrat. |
Sneg na gori in enakonočje
V večjem delu Slovenije so se še pojavljale močne padavine, deloma nevihte, med njimi pa tudi krajevni nalivi. Največ padavin je dobila zahodna Slovenija. V gorah je snežilo, meja se je spustila precej nizko, snežna odeja je prekrila vrhove nad 1500 metri nadmorske višine. Verjetno so se tega najbolj razveselili smučarji in ljubitelji snega.
Vremensko dogajanje za dober mesec prehiteva redni potek sezone. Astronomsko poletje se še ni izteklo, jesensko enakonočje je bilo letos v nedeljo, 22. septembra. Takrat je bilo sonce ob 20.44 po srednjeevropskem času (pri nas ob 22.44) točno nad ekvatorjem in je zapustilo severno poloblo.
Zaradi vrtenja in kroženja je Zemlja različno osvetljena in ogreta. Sončni žarki je v celoti ne osvetljujejo enako dolgo in enako močno. Del leta je močneje obsijan en del površine Zemlje, del leta pa drugi.
Klopotci klopočejo
V vinogradih postaja glasno. Primorci so trgatev večinoma že opravili. Letos so se odločili za nekoliko zgodnejšo trgatev belih vinskih sort, predvsem zaradi želje po dosegu sadnosti okusa in nekoliko manjši zrelosti grozdja, kar želijo povezati z dovolj visokimi stopnjami sladkorja in pozneje alkohola. Podatki spremljanja dozorevanja grozdja v dolenjski vinorodni deželi po podatkih kmetijskih svetovalnih služb letnika 2013 kažejo na normalno dozorevanje glede na večletno povprečje.
Letnika 2012 in 2013
V primerjavi z letnikom 2012, v katerem sta bila dozorevanje in nato koncentracija sladkorjev v tem času zelo pospešena, dozorevanje grozdja zgodnjih in srednje poznih sort letnika 2013 zaostaja za približno 14 dni. Razlika je verjetno nastala zaradi poznega cvetenja v primerjavi z letnikom 2012, predvsem pa zaradi izjemno visokih temperatur in pomanjkanja vode od druge polovice julija do druge polovice avgusta, ko je bil normalen proces dozorevanja prekinjen oziroma upočasnjen.
V Podravju trgajo rane sorte
Ob ugodnem vremenu v naslednjem obdobju je pričakovati, da bo dozorevanje grozdja intenzivnejše. Tudi v Podravju so že začeli trgati rane sorte, vse preostale bodo najverjetneje pobrali najpozneje do sredine oktobra. Vinogradniki si obetajo količinsko zmeren pridelek; kakovostnega z dobro ohranjenimi kislinami in aromami, ki se ga v bistvu še bolj veselijo kot dveh letin, ko je grozdje zorelo pri višjih temperaturah zraka.
Ptičje selitve
Ko se začnejo lastovke zbirati po žicah, navadno ne traja dolgo, da se odpravijo na pot v južne kraje. To so večinoma mlade ptice, ki se zbirajo v vedno večje skupine in jate. Pozno septembra ali v oktobru se odpravijo na pot; srečajo se z drugimi skupinami in jate so vedno večje. Predvsem ob večjih vodah, kjer je še dosti žuželk, se zbirajo v velikanske jate, se zvečer spustijo v trstje in tam prenočijo. Nekatere ptice, ki gnezdijo daleč na severu na Grenlandiji ali v severni Rusiji, pa priletijo prezimovat k nam. Ena izmed njih je beločela gos.
Napoved
V sredo bo prehodno nekaj več oblačnosti. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. V četrtek bo sončno, bolj oblačno bo v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Ponekod bo še pihal jugozahodni veter.
Obeti od 25. do 30. septembra
Nad srednjo Evropo bo še vztrajalo šibko območje visokega zračnega tlaka.
Od jugozahoda bo k nam pritekal razmeroma topel, a občasno spet nekoliko bolj vlažen zrak. Prevladovalo bo dokaj sončno in razmeroma toplo vreme, več oblačnosti bo v hribovitem svetu. Čez dan bo marsikje pihal jugozahodni veter.
| 23. september 1985 Izjemno toplo popoldne za drugo polovico septembra. V Braniku v Vipavski dolini se je segrelo kar do 34 °C, na Slapu pri Vipavi je termometer pokazal 32,5, v Tolminu 31,5, Metliki 30,5, Volčjem Potoku pri Kamniku 29 in Postojni 28,8 °C. |
