Te dni so petdesetletniki, abrahamčki, že šesto leto zapored proslavljali svoj veliki praznik, vstop v zrelo obdobje življenja: »Ko pride čas, da pomislimo tudi na druge,« nam je na razstavi v galeriji dvorca Rus v Šentvidu pri Lukovici povedala letošnja abrahamovka Tanja Šubelj, ki je z Meto Jarc prevzela vodenje prireditve.
Prvo prireditev Abrahamov ključ sta vodila podjetnika Jože in Breda Kos, na Polšnik je tisto leto prišlo 1700 ljudi. Mimogrede so zbrali denar za orgle v domači cerkvi.
Tudi letos je Šubljeva abrahamov ključ sprejela na prireditvi na Polšniku, ob koncertu domačega moškega pevskega zbora in malem koncertu slepega pianista Zorana Škrinjarja. Ker je tudi Šubljeva slabovidna in članica Društva slepih in slabovidnih Slovenije, je na dvorec Rus na slovesno podpisovanje listine vseh abrahamov, ki želijo pomisliti tudi na druge, povabila člane Društva gluhoslepih Slovenije Dlan.
Abrahamčki slavnostno podpisali listino
Dopoldne so v galeriji podpisali pismo o nameri, s katerim so želeli opozoriti na neurejen status gluhoslepih, ki ne spadajo ne h gluhim ali naglušnim in ne k slepim ali slabovidnim. Kot nam je povedala soustanoviteljica in sekretarka Društva gluhoslepih Slovenije Dlan Simona Gerenčer Pegan, je dvorec Rus v soboto obiskalo 47 gluhoslepih s svojimi prostovoljci spremljevalci. Tam so postavili razstavo intarzij in kipov članov društva, ki se prav skozi tip tudi umetniško izražajo. Hkrati so zapeli Prešernovo Zdravljico na svoj, poseben način. Gluhoslepi se namreč drug z drugim in s svojimi spremljevalci sporazumevajo z rokami, s taktilnim znakovnim jezikom ali drugimi načini sporazumevanja.
»Obstaja 16 načinov sporazumevanja; denimo taktilni znakovni jezik, locirani znakovni jezik, vodeni znakovni jezik, prstna abeceda, pa tudi s tehničnimi pripomočki, ki olajšajo sporazumevanje,« nam je razložila Gerenčer Peganova. V Sloveniji je okoli 400 gluhoslepih ljudi.
Zgodba o Abrahamu, očaku prvega svetopisemskega ljudstva, je med najslavnejšimi v Stari zavezi in simbolično priča o globoki veri Abrahama, ki se odpravi v od boga zapovedano deželo, pa ne ve kam. Praznovanje abrahama je bilo tokrat povezano prav z upanjem, da bi se tudi tisti, ki jim je narava vzela dva čuta, počutili med nami kot enakovredni.
V galeriji dvorca smo občudovali dela gluhoslepih umetnikov Vinka Trinkausa, Matevža Trojarja, Rudolfa Korenčiča in drugih. Abrahamčki so slavnostno podpisali listino, s katero so vstopili v najzrelejše obdobje. Pisar Stane Osolnik jih je hudomušno opomnil: »Četudi ne podpišete, vstopite, izstop prav tako ni mogoč!«
V nabito polni hiši so nam med nogami gomazeli manjši in srednje veliki kosmatinci, terapevtski psi, ki so jih s seboj pripeljale članice društva Tačke pomagačke, ki šolajo pse za druženje z gluhoslepimi. videli smo šarpeja, čovčova, tibetanskega terierja pa tudi mešančke, tako bele kot črne, med njimi denimo črnega Flirta terapevtke Maše V. Ponikvar. Abrahamov večer na dvorcu Rus je minil ob zvokih klavirja in prijetnem druženju.
