LJUBLJANA – Kljub včerajšnji začasni izpustitvi prvaka opozicije Janeza Janše v Odboru za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odboru 2014 niso zadovoljni. Po začasnem zadržanju zaporne kazni v primeru Patria za Janšo so včeraj pred sodiščem organizirali skupščino odbora, ki jo je vodil Aleš Primc. Sodelovali so vsi, ki so včeraj prišli pred sodišče. Bilo jih je čez 1000, odločitev pa so sprejeli brez glasu proti.
Cilj: ozdraviti pravosodje
V Odboru 2014 napovedujejo, da bodo s pomočjo sprejetih sklepov lahko »ozdravili rak rano slovenske družbe, slovensko pravosodje«. Od ustavnega sodišča, katerega odločitev o zadržanju izvajanja Janševe zaporne kazni sicer pozdravljajo, saj jo razumejo kot »žarek upanja za vzpostavitev države vladavine prava«, pričakujejo, da bo čim prej dokončno odločilo o zadevi v skladu z Ustavo RS in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic.
| Poslej enkrat tedensko Protestniki se pred vrhovnim sodiščem, ki ga imenujejo »simbol krivice«, ne bodo več zbirali vsak dan, ampak enkrat tedensko. Prvi shod napovedujejo za sredo, 17. decembra, ob 17. uri. Odbor 2014 bo nadaljeval proteste pred vrhovnim sodiščem vsako sredo do odstopa Branka Masleše in Zvonka Fišerja ter sprejema zakonodaje, ki bo vključila njihove vsebinske predloge. |
Odstop Masleše in Fišerja
»Glede na očitne in dokazane zlorabe pravosodja zahtevamo odstop Branka Masleše, predsednika vrhovnega sodišča, in Zvonka Fišerja, vrhovnega državnega tožilca,« vztrajajo protestniki.
Skupščina Odbora 2014 zahteva tudi sprejem zakonov in drugih aktov, ki bodo zagotovili javnost sodniškega in tožilskega dela dela. Iz vseh javno objavljenih sodb (denimo na spletnih straneh sodišč) mora biti razvidno, kateri sodnice in sodniki so sodili, v primeru kazenskih zadev pa tudi, kateri tožilke in tožilci so sodelovali v postopkih. Zahtevajo zagotovitev dejanske javnosti sojenja, vključno s snemanjem in objavljanjem obravnav (razen v primerih, kjer je zakonsko utemeljena prepoved, denimo sojenj, v katerih sodelujejo mladoletne osebe), ter dovoljeno fotografiranje sodnic in sodnikov. Prav tako zahtevajo javnost premoženjskega stanja sodnic, sodnikov, tožilk in tožilcev.
Sistem odgovornosti, tudi finančne
S protesti ne bodo odnehali, dokler ne bo zagotovljena preglednost sodniškega in tožilskega dela, in sicer javnost glasovanja v senatih, pregledna javna objava sodnic in sodnikov ter tožilk in tožilcev, ki so dokazano kršili temeljne človekove pravice in svoboščine in uvedbo postopkov ugotavljanja zlorab v pravosodju.
Zahtevajo tudi vzpostavitev sistema odgovornosti med funkcionarji v pravosodju, in sicer napredovanje sodnic in sodnikov ter tožilk in tožilcev na podlagi javno znanih meril in javno znanih rezultatov dela. Sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci naj za dokazano zlorabo pravosodne funkcije disciplinsko, finančno in kazensko odgovarjajo.
Žrtvam pravosodja morajo ne le država, ampak tudi sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci, ki so jim s sodnimi zmotami in z zlorabo pravosodja povzročili krivico, osebno zagotoviti materialno in moralno zadoščenje.
Tarča tudi vlada
Protesti se ne bodo končali, dokler ne bo vzpostavljena neodvisna preiskava stanja in zlorab v slovenskem pravosodju od tujih pravnih strokovnjakov, katerih neodvisnost in strokovna integriteta sta nedvomni.
Od vlade pričakujejo, da bo čim prej pripravila predloge zakonov, ki bodo uzakonili navedene predloge. Če teh predlogov ne bo v roku enega meseca, jih bo pripravil Odbor 2014 in s podpisi državljank in državljanov vložil v zakonodajni postopek.
