JAVNO PISMO

Klemenčičevi vrgli žogico politiki: To so primeri, za katere so odgovorni politiki

Objavljeno 03. december 2013 16.17 | Posodobljeno 03. december 2013 15.57 | Piše: T. L.

Od besed podpore k dejanjem: v javnem pismu je vodstvo KPK objavilo seznam ukrepov, ki so primarno v pristojnosti in odgovornosti politike oziroma pogojeni s politično voljo brez fige v žepu.

Brez ustreznega institucionalnega okvira omejevanja koruptivnosti nekaterih nosilcev ekonomske in politične moči na državni in lokalni ravni smo obsojeni na »životarjenje, ciklične regresije in recesije«, je opozoril Klemenčič.

LJUBLJANA – Po odmevnem petkovem odstopu vodstva Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in objavi svetovnega indeksa korupcije Transparency International, po katerem je Slovenija ponovno zdrsnila na lestvici, se je odstopljeno vodstvo komisije oglasilo z javnim pismom. Natančneje, javno pismo so poleg na predsednika republike Boruta Pahorja, premierko Alenko Bratušek in člane vlade, predsednice in predsednike parlamentarnih strank ter poslance in poslanke naslovili kar na vse prebivalke in prebivalce Slovenije. 

V KPK so pisanje začeli s petkovim odstopom vodstva. Zapisali so, da je vodstvo po odstopu doživelo različne odzive in interpretacije odstopa. »V zgolj treh dneh smo bili priče paradi dela političnega in tudi dela medijskega prostora, predvidljivo prežetega s površnostjo, špekulacijami, z zarotami, lobiji in osebnimi zamerami.«

Kljub temu pa sta »del medijskega in političnega prostora (predvsem, kot se do zdaj kaže, predsednik republike) in velik del neobremenjene strokovne ter splošne javnosti naše dejanje razumela pravilno. S tem odstopom in takim razumevanjem odstopa se je odprlo majhno okno priložnosti za dejansko razpravo o vsebini in reševanju problemov, s katerimi smo se srečevali in nanje opozarjali; pa ne samo mi, temveč tudi druge nadzorne ter pravosodne institucije.«

Besede podpore niso dovolj, čas je za dejanja

Toliko besed podpore nosilcev oblasti, da se Slovenija resno posveti problemu sistemske korupcije, v naši državi še ni bilo, spomnijo v KPK, ob čemer verjamejo, da je vsaj del te načelne podpore iskren. »Iskrenost pa se meri z izraženo skrbnostjo in dejanji, ne z izjavami. Zato, kot smo napovedali, dajemo pred politiko in slovensko javnost nabor ukrepov ter dejanj, ki bi po mnenju senata komisije pomenil korak od razprav(ljanja) o (sistemski) korupciji h konkretnim aktivnostim zoper njo. Odgovornost za vladavino prava se začne v politiki in administraciji. Poudarjamo, da odgovornosti za boj zoper tovrstno korupcijo ne smemo v celoti prenesti na nadzorne organe, na policijo, tožilstvo ali sodišča. Ti moramo/morajo svoje delo opraviti (pri tem nismo vedno uspešni in nekateri si še vedno zatiskajo oči pred problemi, vendar se stvari premikajo v pravo smer).«

Seznam »političnih 15«: ukrepi, ki vodijo od razprave h konkretnim aktivnostim

V nadaljevanju so priložili seznam 15 točk, ki zajema vse od transparentne preiskave dogajanja okoli Teša, preiskave bančne luknje, sprejema zakona o dostopu informacij javnega značaja, ki bo omogočil razkritje odvetniških, svetovalnih  (vključno s svetovanjem s področja »komunikacije«), sponzorskih in donatorskih pogodb podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin, centralizacije in transparentnosti javnega naročanja v zdravstvu do sprejema etičnega kodeksa za poslance, funkcionarje vlade in ministrstev in tako dalje (več v povezavi v obliki PDF image). 

Teš 6 in bančna luknja kot trgovina z orožjem?

Ob koncu seznama je odstopljeno vodstvo KPK zapisalo, da se spisek zdi dolg, da pa je to običajno »za probleme, ki se desetletja pometajo pod preprogo in potem izbruhnejo na dan. Pa še zdaleč ni celovit. Gre zgolj za spisek ukrepov, ki jih je mogoče udejanjiti v relativno kratkem času, če sta volja in znanje.« Ob tem pa poudarjajo, da znova izpostavljajo primera Teša 6 in bančne luknje, ki imata vse znake, da »bosta pristala v ropotarnici slovenske zgodovine nikoli raziskanih in pojasnjenih zgodb, ki obremenjujejo ljudi in nudijo predvsem strelivo za politična obračunavanja. Paralele s trgovino z orožjem iz začetka 90-­ih so več kot očitne ...«
 
O poročilih iz let 2010–2012 državni zbor na plenarni seji sploh še ni razpravljal ...
 
V javnem pismu pa se je KPK dotaknil tudi danes objavljenega poročila Transparency International in zdrsa Slovenije na lestvici, ob čemer v KPK opozarjajo, da se je podobno zgodilo lani. »Ni ga mednarodnega kazalnika, ki bi glede Slovenije v  zadnjih letih na področju kakovosti vladanja, integritete in boja zoper korupcijo kazal pozitivni trend. Na to smo obširno opozarjali v letnih poročilih za leta 2010, 2011, 2012. Nobeno od teh poročil še ni bilo obravnavano na plenarni seji Državnega zbora RS.« 
Deli s prijatelji