LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opaža upad prijav, kar je nedvomno tudi posledica spremembe v vodstvu komisije in odstopa prejšnjega senata, v pogovoru za STA priznava predsednik KPK Boris Štefanec.
Zapleti že na začetku
Štefanec je vodenje komisije prevzel marca letos, še pred nastopom funkcije pa je prišlo do zapletov, ko se je izkazalo, da je le dan pred imenovanjem izstopil iz stranke PS. Zaradi tega sta tedaj odstopila tudi oba novoimenovana namestnika predsednika, po ponovljenem postopku pa sta junija funkciji zasedla Alma Maruška Sedlar in Igor Lamberger. Senat KPK je odtlej sklepčen in lahko opravlja svoje delo. Zastoj pri imenovanju njegovih namestnikov je po besedah Štefaneca v določeni meri vplival na delo komisije, saj se večje odločitve sprejemajo v senatu. Približno 70 odstotkov obsega dela pa je komisija vendarle opravljala tudi v tem času.
Če bi vedel, koliko prahu bo dvignilo razkritje informacije o njegovem članstvu v PS po imenovanju na funkcijo predsednika KPK, bi morda ravnal drugače, pravi. Sicer pa odločno vztraja pri stališču, da je članstvo v stranki osebno prepričanje človeka, ki je zagotovljeno tudi v ustavi. »Moje delo naj se ocenjuje kot delo predsednika KPK ne kot nekdanjega člana PS,« je poudaril Štefanec.
Prijav je manj
Na vprašanje, ali se je zaupanje v komisijo po nastopu novega vodstva zmanjšalo, odgovarja, da je statistično gledano res opazen upad prijav. Po njegovih besedah je to nedvomno tudi posledica spremembe v vodstvu komisije in odstopa prejšnjega senata. Obdobje dopustov je tudi običajno obdobje, ko je prijav manj kot sicer, je dodal. Prejšnji senat je sicer novemu zapustil 639 nerešenih zadev, kar je po Štefanečevih besedah precej, a je prepričan, da so zelo obvladljive in bo komisiji uspelo ta zaostanek zmanjšati na »zelo znosno mejo«.
Odmevni primeri
Komisija ima sicer trenutno v obravnavi relativno veliko zadev, med bolj odmevnimi so, denimo, primer nekdanjega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica, pregled delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, Teš 6 in primer nekdanjega namestnika predsednika KPK Roka Praprotnika, veliko pa se ukvarjajo tudi s problematiko zdravstva. Podrobneje o obravnavanih zadevah Štefanec sicer ne more govoriti, saj bi bilo to, kot je dejal, nezakonito in nestrokovno.
Razkril je, da s področja zdravstva komisija prejema veliko prijav, pobud in mnenj. Sam je kot predsednik KPK in tudi kot državljan zelo zaskrbljen nad stanjem v zdravstvu, saj številna obvestila komisiji kažejo, da je na tem področju veliko narobe. »Nepojmljivo je, da določeno zdravilo pri nas stane petkrat več kot na Slovaškem. Tudi pri naročanju opreme se pojavljajo eni in isti in potem izsiljujejo take in drugačne cene,« še pravi Štefanec, ki od nove vlade pričakuje, da bo zadeve začela urejati.
Pri ukvarjanju s projektom Teš 6 pa komisijo vodi interes, da ugotovijo, ali je bilo »ogromno javnega denarja«, ki je bil vložen v projekt, vloženo korektno, transparentno in brez možnosti okoriščanja. Tudi od prihajajoče vlade zato Štefanec pričakuje nekaj podobnega. Predvsem mora javnost seznaniti s tem, koliko denarja je šlo v projekt in za kakšne namene, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa mora ustrezno ukrepati.
Štefanec je spregovoril tudi o očitkih, ki v zadnjem času letijo na pravosodno vejo oblasti. Kot pravi, ga vsak napad na pravosodje zelo moti. »Sem velik zagovornik dejstva, da je treba sodbe sprejemati. Lahko jih kritiziramo, izražamo svoje mnenje. A če ne spoštujemo sodb sodišč, potem nismo pravna država,« je poudaril. |
Želijo se srečati s Cerarjem
Najverjetnejšega novega mandatarja Mira Cerarja je komisija že zaprosila, da se v najkrajšem mogočem času srečajo in si izmenjajo stališča o sodelovanju ter konkretnem boju zoper korupcijo. Ob tem Štefanec poudarja, da je tudi odhajajoča vlada v okvirni akcijski program zapisala 15 točk, na katere je opozoril prejšnji senat KPK ob svojem odstopu.
Nekatere stvari so tako že urejene ali pa se aktivno urejajo, pri čemer Štefanec misli predvsem na sprejem zakona o SDH in zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki transparentno zahteva podatke o podeljevanju kreditov. Štefanec ob tem opozarja, da želijo nekateri določila zakona zaobiti in se skrivajo za bančnimi skrivnostmi, a je komisija tu zelo odločna in bo zahtevala stoodstotno uveljavitev zakona.
Ena izmed poglavitnih tem za komisijo je tudi sprememba zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kjer se Štefanec strinja z mnenjem nekaterih ustavnih pravnikov, da bi bilo najbolje pripraviti novega. Spomnil je na kritike, da komisija udeležencem v postopkih ne omogoča, da se do njenih odločitev opredelijo. To po njegovih besedah sicer ne drži, kljub temu pa si želi, da bi bilo v zakonu bistveno bolj transparentno zapisano, na kakšen način so dolžni varovati pravice preiskovancev. Zavzema se tudi za vzpostavitev organa, ki bi neposredno nadziral delo KPK.
Zloglasno poročilo KPK je bilo zakonito
Tudi poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki jih je sprejel prejšnji senat KPK, so bila po njegovih besedah zakonita. Kot je poudaril, vrhovno sodišče v primerih predsednika SDS Janeza Janše in predsednika PS Zorana Jankovića ni ugotovilo nezakonitosti ugotovitev poročila komisije, pač pa je le ugotovilo, da bi moralo upravno sodišče svojo odločitev bolje obrazložiti. To je v ponovljenem postopku po njegovem mnenju tudi storilo, zato bi bil Štefanec presenečen, če vrhovno sodišče v drugo ne bi odločilo drugače.
