LJUBLJANA – »Pri nas imamo paradoks, ki pa je realen, da ko uspešnost, učinkovitost sodišč raste, zaupanje pada,« ugotavlja pravosodni minister Goran Klemenčič. Pri tem dodaja, da »dokler letaš pod radarjem, s tabo ni težav. Dokler se ne ukvarjaš z velikimi primeri, si neproblematičen – tako žal deluje 90 odstotkov državne uprave. Ko pa se lotiš težkih primerov, takrat postaviš glavo nad gladino. Vemo pa, kako je s Slovenci in glavami nad gladino.«
Prepričan je, da je percepcija sodstva pomembna, a dodaja, da je na žalost debata o učinkovitosti sodstva v Sloveniji (poročilo o stanju pravosodnih sistemov v EU kaže, da se je neodvisnost sodstva poslabšala) pogojena s politizacijo nekaterih sodnih postopkov. Na težavo splošne politizacije je v Studiu ob 17. na Radiu Slovenija opozoril tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Ključno zame je, da sodstvo ostane koherentno, celovito, ker se tu ne kaže slepiti – večina napadov je bila usmerjena, da se sodstvo razbije, da se onesposobi, da začne delovati po nekih drugih notah. (Branko Masleša, predsednik vrhovnega sodišča)
Drugačni kurji tatovi
Fišer pravi, da »ugotavljajo, da delajo dobro, da delajo vse več, rezultati pa so vse slabši, kar pa ni logično. Mislim, da ni bilo težav, dokler smo se ukvarjali s kurjimi tatovi. Takrat jih tudi zaostanki niso motili. V zadnjem času, ko se ukvarjamo z drugačnimi kurjimi tatovi, pa se je to začelo kazati v tem, da se javno kriči o krivosodju, da se poziva na nespoštovanje pravosodja, da se demonstrira pred sodiščem, da se pravnomočne sodbe ne spoštujejo. To se mora na neki način reflektirati.«
»Obžalujem, da so nekateri podatki iz tega poročila ostali spregledani ali v senci. Za nas ni pomenilo posebnega presenečenja. Mi smo težave zaznali na izvršilnem področju in tudi na stečajnem področju, kar smo zapisali ob otvoritvi sodnega leta,« pravi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. »Podatki o izboljšanju sodstva so evidentni,« še dodaja.
»O zaupanju v neodvisnost sodstva so vprašali podjetnike. Podjetnike, gospodarstvenike je kriza najbolj prizadela in številni so se znašli v kazenskih postopkih,« ugotavlja Masleša, ki pravi, da je percepcija pomembna. »Ko en del politike permanentno vzbuja sume o nedelovanju sodstva, je težko pričakovati, da bi bili ti rezultati drugačni.«
Branko Masleša
Fišer: Tako deluje sistem!
»Stopenjsko odločanje ni zato, kot se je v medijih prikazovalo, da bo procentualno nizka uspešnost, temveč zato, da so pravice ljudi zaščitene. Da bodo lahko svoj prav ugotavljali na prvi, drugi in morda še na kateri stopnji,« pravi Fišer. Dodaja, da je malo odločitev, za katere so bile sodbe spremenjene v oprostilne: »Pa je to prav! Ker sistem tako deluje. Kot tožilec ne bi rad živel v državi, v kateri bi bila 100-odstotna obsodilnost.«
»Slovensko pravosodje ima problem z imidžem. Ta problem je pogojen z raziskavami, s političnim trenutkom, strinjam se, da metodologije niso vedno najboljše, ampak ta problem ima realne posledice in s tem se je treba spopasti. Vrhovno sodišče ima recimo problem zaradi nedostojnih in neupravičenih političnih napadov zaradi objektivnosti. Vendar se je treba s tem spopasti,« pravi Klemenčič, ki upa, da se bodo napadeni še bolj odprli in pokazali še več transparentnosti.
»Marsikdaj se govori o politično motiviranih pregonih pri nas. Mislim, da tistih s tem prepričanjem ne bomo prepričali o nasprotnem ne z anketami ne kako drugače. Nekatere, ki jih poznamo v podrobnosti, bo najbrž težko kdo prepričal, da prsti tam niso bili v marmeladi, in to zelo globoko,« ugotavlja Fišer.
Še bo bolela glava
»Bomo videli, kaj se bo dogajalo, ko bodo bančni primeri začeli hoditi do vrhovnega sodišča. To nas bo še vse bolela glava,« pravi Klemenčič, ki z dogajanji na sodišči vleče paralele s preiskavami NPU. Tedaj je ljudi včasih zanimalo, kdo jih je naročil: »Jih pa zdaj glede sodstva. In to zato, ker so to prvi primeri, ki prihajajo tja. Plačujemo ceno naše tranzicije.«
»Ko so se pri nas začeli napadi na sodstvo pod vsako mejo dostojnosti, so številni zamudili, da bi se oglasili. Sodstvo se je praktično moralo oglasiti samo, kar pa je zelo neugoden in nehvaležen položaj, saj naj bi bilo odmaknjeno v svojem odločanju, da se lahko temu posveti v miru. Ker so šle zadeve čez rob, se je moralo samo oglašati. Na neki način je postalo talec. Čeprav v sodstvu zavračamo kakršne koli razprave, ki bi imele politične dimenzije,« pravi Masleša.
Predsednik vrhovnega sodišča je za razpravo o sodniških napakah, ampak za argumentirano.
