LJUBLJANA – Poročilo KPK je bilo glavni razlog, da je prišlo do menjave na vrhu vlade. Goran Klemenčič, predsednik komisije, pa pravi, da poročilo ni imelo neposredne zveze z vlado. »Nadzirali smo premoženjsko stanje dveh pomembnih funkcionarjev, zavezancev po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Oba sta še vedno pomemben in vpliven del politike, eden še vedno opravlja javno funkcijo, oba sta prejela plebiscitarno podporo svojih strank, na komisijo pa se je vsul plaz obtožb, pritiskov in diskreditacij.«
Korupciji namenili le en stavek
Razmerje v sodnih postopkih, ki sta jih zavezanca sprožila proti komisiji, je 5 : 0 v korist komisije, je za Delo pojasnil Klemenčič. »V tem pogledu o katarzi prevzemanja odgovornosti, krepitvi integritete in spoštovanju institucij pravne države (še) ni mogoče govoriti.« Dejal je, da je bolj kot zamenjava vlade pomembno to, »da je poročilo nastavilo institucionalno ogledalo slovenski pravni in politični kulturi ter o tem z največjo mogočo ostrino sprožilo razpravo«.
V koalicijski pogodbi je nova vlada Alenke Bratušek korupciji namenila en stavek. Klemenčič pravi, da vlada ne bi mogla zapisati manj kot je. »Koalicijska pogodba vsebuje splošen stavek o krepitvi delovanja organov odkrivanja in pregona ter pravosodja. Beseda korupcija se v dokumentu pojavi dvakrat, beseda integriteta nikoli.« Pojasnil je še, da ni omenjeno nič o reformi financiranja političnih strank, nič o transparentnosti pri upravljanju državnih podjetjih, nič o omejevanju klientelizma in konflikta interesov, nič o nujni sistemski reformi javnega naročanja, nič o krepitvi statusa in pooblastil nadzornih institucij. Dodal je, da upa, da ta praznina v koalicijski pogodbi ni posledica nadaljnjega zanikanja resnosti problema v državi, pomanjkanja strategije ali izraz nelagodja največje vladne stranke.
Pripravljajo ukrepe
Klemenčič je pojasnil, da je eden izmed glavnih problemov v državi ta, da je verodostojnost politike in oblasti neločljivo povezana z vprašanjem pravne države. »Kmalu bomo iz komisije poslali vladi v razmislek sklop kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki izhajajo iz naših ugotovitev in poročil ter so strateško naravnani k omejevanju korupcije in zaščiti javnega dobrega ter navsezadnje tudi k dvigu konkurenčnosti in h krepitvi pravne države.« Ukrepov, ki jih bodo predlagali, ni mogoče strniti v dva stavka, saj problema sistemske korupcije ni mogoče rešiti z enim ukrepom ali enim zakonom. Spremembe bodo nujne tudi zaradi naše podobe v tujini.
Predsednik KPK je pred kratkim izjavil, da bo odstopil, če bodo posledice poročila KPK ostale take, kot se kažejo zdaj. Dodal je, da bo le čas pokazal, koliko, če sploh, gre za iskreno voljo po prečiščenju politike na novih temeljih. »Ne bom zapuščal ladje, dokler je mogoče še kaj storiti in dokler tečejo različni sodni postopki. Poleg tega je komisija pred koncem nekaj pomembnih primerov oziroma projektov. Zagotovo pa bi se poslovil, če bi na podlagi odločitve ustavnega sodišča prišlo do okrnitve delovanja komisije ali celo do zadržanja izvrševanja zakona ali pa če bo nova vlada ostala gluha za vse naše predloge glede statusa in pristojnosti KPK.«