BREZJE – Podoba Marije Pomagaj na Brezjah je izšla iz zaobljube kranjskega slikarja Leopolda Layerja, da jo bo naslikal iz hvaležnosti, če pride iz zapora. Z mlajšim bratom Valentinom ju je zaprla francoska oblast, ker sta se, ko sta ostala brez naročil, zaradi pomanjkanja lotila ponarejanja bankovcev. Ko je za rešetkami Valentin kmalu umrl, se je Leopold priporočil Mariji, naj ga reši. Ob prošnji se je zaobljubil, da bo poslikal Marijino kapelico in oltarno podobo v brezjanski cerkvici sv. Vida. K njej so se ljudje že takrat zatekali v raznih stiskah. Po odhodu Francozov poleti 1813 so Avstrijci slikarja kmalu izpustili na prostost. Ta pa je držal obljubo. Ljudstvo je oltarno podobo poimenovalo Marija Pomagaj – in postala je eden najbolj prepoznavnih slovenskih motivov. Kako tudi ne, saj je češčenje Marije Pomagaj povezano z javnim izražanjem narodne identitete Slovencev tako doma kot po svetu. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je pred to podobo posvetil slovenski narod Mariji, med obiskom v Sloveniji leta 1996 je kot romar pred njo molil tudi sveti Janez Pavel II.
Poleg desetih prtov, ki bodo krasili oltarje v Marijini baziliki na Brezjah, bodo en prt, v katerem je všitih 55 čipk, poklonili papežu Frančišku za oltar kapele v domu svete Marte v Vatikanu, kjer pogosto mašuje. Dom svete Marte je v bližini vatikanske bazilike svetega Petra. Papež stanuje v apartmaju 201 v tretjem nadstropju. Poleg oltarnega prta mu bodo podarili tudi mašni plašč, vanj je všitih šest čipk z motivom gorenjskega nageljna. |
Med celonočnim češčenjem
Praznovanje 200-letnice podobe zaznamuje sobotna sveta maša ob desetih pred baziliko. Dogodek spremljajo številni manjši, a vsi povezani z jubilejem. Med njimi pripada posebno mesto oltarnim prtom, ki jih krasijo čipke klekljaric in klekljarjev. Kako se je spletla ta zgodba, je založba Ognjišče prav te dni predstavila v knjigi Klekljane rože za brezjansko Marijo Pomagaj. Prispevke o dvestotih najlepših čipkah s fotografijami izdelanih prtov, predstavitvijo brezjanskega svetišča in zgodovine Layerjeve slike, seznamom sodelujočih klekljaric ter prispevki nekaterih klekljaric v obliki pričevanj in pesmi je zbrala in uredila Tanja Oblak iz Ljubljane.
Zgodba, ki je prerasla v projekt, se je začela 24. maja 2013 s Tanjinim obiskom cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani, ko je tam gostovala brezjanska milostna podoba: »Ob celonočnem češčenju me je Layerjeva slika navdajala s posebnim občutkom, ki ga takrat nisem razumela.«
Tanjo je nekaj mesecev pozneje poklical pater dr. Robert Bahčič, rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah. Prosil jo je, ali bi za slovesnost lahko sklekljali prt za svetiščni oltar.
Tanja si je okvirni vzorec zamislila iz klekljanih rož, »saj so rože ena od prvih asociacij, ko pomislim na Marijo«. Vanj lahko vsak sodelujoč »skleklja in vstavi svoj cvet za Božjo Mater«.
Poljane belih cvetov
Z zamislijo je slovenske klekljarice seznanila lani novembra, do določenega dne, 1. februarja letos, je na Tanjin naslov prispelo 669 klekljanih cvetov 605 klekljaric in klekljarjev. Nepričakovano množičen odziv jo je ganil do srca: »Nekateri vzorci so osupljivo lepi. Med njimi se da prepoznati več kot 30 različnih rož. Največ je gorenjskih nageljnov, sledijo vrtnice, marjetice, tulipani, med redkimi cvetovi pa so tudi encijan, planika, sončnica, ciklama, lokvanj, zvonček, trobentica, narcisa, orhideja, šmarnica, regrat in številni drugi. Za izdelavo ene čipke je bilo v povprečju porabljenih 25 ur, skupaj približno 16.500 ur dela. Če bi vse prejete čipke sešila v en prt, bi bil velik več kot 19 kvadratnih metrov.«
O šivanju in likanju: »Prejete čipke je bilo najprej treba namočiti, da se pozneje ne bi skrčile. Še mokre sem zlikala in pustila, da so se osušile. Posebej sem oprala tudi blago. Prvo vrsto čipk (tiste, ki so všite na blago) sem šivala strojno, druge pa ročno. Za všitje vseh v enajst prtov sem potrebovala nekaj manj kot dva meseca ali približno 150 efektivnih ur. Sledili sta pranje in likanje prtov. Za pranje je poskrbela Zvonka Senčar, ki je prte najprej nekaj ur namakala v mrzli vodi in šele nato oprala. S tem je dosegla večjo belino čipk. Likali sva skupaj, manjše prte pri njej doma, večje pa v župnišču cerkve Sv. Duha v Stožicah. Likanje je bilo precej zamudno, saj sva največji prt likali kar pet ur. Prte sva nato posušili in zvili v role ter jih zaščitili z belo tkanino.«
V pismih, ki jih je Tanja prejela skupaj s čipkami, so tudi ganljive izpovedi, prošnje in zahvale brezjanski Mariji.
Klekljan oltarni prt, sešit iz 584 koščkov čipk, ki jih je ustvarilo več kot tristo klekljaric in klekljarjev iz vse Slovenije, so romarji predlanskim ponesli k Materi Božji v podpirenejski Lurd. Pri maši narodov v Pijevi podzemni baziliki, ki sprejme 25.000 ljudi in kjer je maševalo več sto duhovnikov iz številnih držav, so ga slovesno predali lurškemu škofu Nikolaju. Že lurški prt si je zamislila Tanja Oblak, o tem pa povedala: »Ideja se mi je porodila med molitvijo nekaj tednov po prihodu iz Lurda, kjer sem bila kot spremljevalka svoje slepe prijateljice. Takim idejam pravim navdih Svetega Duha. Kristjani bodo vedeli, o čem govorim. Posebnih zaslug zanjo si zato ne pripisujem.« |
Iz niti stkane molitve
»Pravzaprav bomo brezjanski Mariji podarili klekljane rože, ki ne ovenijo, rože, ki so vse kaj več kot zgolj to. So naše molitve, zapisane s tanko belo nitjo,« povzema Tanja.
Klekljanje in prepletanje nitk zahteva mojstrsko znanje, delo, potrpežljivost, veselje ter vztrajnost, je prepričan svetiščni rektor pater Robert: »Ko je vse to združeno in pravilno povezano, nastane nekaj lepega, in ko je to lépo povezano z drugim lepim, dobimo čudovit izdelek, ki pritegne pogled ter nagovori dušo in srce. Takšni so tudi oltarni prti iz čipk.« Izdelki so neprecenljive vrednosti ne samo zaradi prekrasnih unikatnih čipk, ampak predvsem zaradi ljubezni, s katero so bile čipke narejene, je prepričan pater: »Klekljane rože za brezjansko Marijo so posebno pričevanje in izraz ljubezni, ki jo ima slovenski človek do Marije Pomagaj.«
Prte bodo poklonili baziliki na Brezjah pri slovesni sveti maši v soboto, 24. maja, ob 10. uri.
