Šolstvo se posodablja. V učilnicah so računalniki, tablice, digitalni projektorji, interaktivne table in druge tehnične pogruntavščine, ki naj bi poskrbele za zanimivejši pouk, otrokom pa omogočile, da si snov lažje zapomnijo. S tem je olajšana tudi komunikacija med učitelji in starši: ti lahko v šolo pošiljajo obvestila o otrokovi odsotnosti ali čem drugem po elektronski pošti ali prek SMS-sporočil. V zadnjem času pa se pojavljajo tudi drugačne oblike komuniciranja, kot so denimo specializirane računalniške aplikacije, ki po eni strani učiteljem olajšajo administrativna opravila, po drugi pa staršem ponujajo vpogled v otrokovo delo in vedenje v šoli. S takšnimi aplikacijami lahko očetje in mame preverijo, kdaj so napovedana preverjanja snovi, kakšne ocene ima njihov otrok, ali izostaja od pouka in podobno. Ministrstvo za šolstvo pri vsem tem nima dejavne vloge: le dovolilo je uporabo elektronskih dnevnikov in redovalnic.
Elektronski dnevnik
in redovalnica
Šole lahko same poskrbijo za razvoj tovrstnih aplikacij ali pa se odločijo za enega od ponudnikov, ki že nekaj let ponujata tovrstne elektronske storitve za osnovne in srednje šole. Podjetje Logos je leta 2002 pripravilo projekt Lo.Polis, ki pomaga pri pedagoškem delu, pripravi urnikov, evidentiranju prehrane, vključuje pa tudi elektronsko redovalnico in dnevnik, s čimer ni več potrebe po papirnatih različicah, ki so jih morali učitelji še ne tako dolgo nenehno nositi s seboj. Poleg tega so vsi podatki o ocenah, preverjanjih, urnikih, vedenju učenca ter vse, kar so učitelji doslej zapisovali v beležke, hranjeni v enotni bazi podatkov in učitelj lahko do njih dostopa s katerega koli računalnika v šoli, pravi Jana Sirc, vodja projekta Lo.Polis.
»Leta 2007 pa smo prišli na idejo, da bi tudi staršem ponudili elektronski vpogled. Takrat je bila e-redovalnica še nekaj zelo novega in nenavadnega,« razlaga Sirčeva. Seveda so se najprej posvetovali z informacijsko pooblaščenko, da bi preverili, ali je to sploh izvedljivo. Njihova e-redovalnica je narejena tako, da starši dostopajo do strežnika, na katerem se hrani kopija ocen. To pomeni, da ne gledajo v šolsko elektronsko redovalnico, ampak v njeno kopijo. Za večjo varnost so uvedli prijavo z overjenim digitalnim potrdilom.
V zadnjem času očetom in mamam ponujajo tudi možnost prejemanja sporočil v predale elektronske pošte ali na telefone. »To je zanje mogoče udobneje, saj za to ne potrebujejo digitalnega potrdila,« je dejala Jana Sirc. Do nekaterih vsebin lahko dostopajo tudi šolarji. Tako lahko dijaki po spletu naročijo dijaško izkaznico ali se prijavijo na kakšen izpit, učenci zadnje triade osnovne šole pa lahko tako izberejo izbirne predmete.
Lo.Polisove storitve trenutno uporablja okoli 350 osnovnih in približno tretjina srednjih šol v Sloveniji. Za starše je ogled e-redovalnice po spletu brezplačen, plačljivo je prejemanje obvestil po elektronski pošti ali SMS-sporočil, medtem ko šola plača celotno aplikacijo. Letos so posodobili spletno e-redovalnico in uvedli še novi storitvi: za starše prijavljanje in odjavljanje prehrane, za šolarje pa izbiro menija.
Z roko v roki
Podoben vpogled v otrokovo delo staršem ponuja eAsistent, ki ga je pred tremi leti zagnalo mlado podjetje eŠola. Njihova aplikacija je namenjena tako šolam kot staršem, od leta 2011 pa se je zanjo odločilo že okoli 330 osnovnih in srednjih šol ter več kot 65.000 staršev, pravi Vladimir Balukčić, direktor in soustanovitelj eŠole. Ker eAsistent ne potrebuje naloženega programa na računalniku, ampak deluje le na spletu, lahko učitelji, starši in dijaki, ki se pred tem registrirajo, do njega dostopajo prek računalnika, tablice ali pametnega telefona.
»Začelo se je tako, da so mene in Mihaela Mirta, soustanovitelja eŠole, pred nekaj leti poklicali z najine nekdanje gimnazije v Kranju. Želeli so dobiti sistem za evidentiranje prisotnosti in odsotnosti, preprosto aplikacijo, ki bi jo lahko uporabljali vsi učitelji, izziv pa je bil tudi, ker v vsaki učilnici še ni bilo računalnika. Na začetku smo pol leta vsak dan hodili na šolo, da smo videli, kako poteka proces dela, in razumeli tako organizacijo pouka kot učiteljsko administracijo. Šele nato smo začeli razvijati aplikacijo,« pove Balukčić. Najprej je nastal elektronski dnevnik, nato pa so rasli novi in novi moduli.
»V šolah je eAsistent zdaj v uporabi že tretje leto in z njim je zadovoljnih 96 odstotkov učiteljev, ki se ne bi vrnili na stari način dela,« razlaga Balukčić. In v čem je prednost tovrstnih aplikacij? »Učitelju v enem letu eAsistent prihrani več kot sto ur dela in je lahko spet pedagog, in ne administrativni delavec,« zatrdi Balukčić.
Komunikacija s starši
»Na vsaki šoli, še posebno srednji, pravijo, da je starše težko dobiti na govorilne ure. Včasih je komunikacija potekala prek otrok, ki pa so zelo inovativni v informiranju staršev o dogajanju na šoli,« se nasmehne Vladimir Balukčić. Šole morajo po zakonu obvestiti očeta ali mamo, če otroka ni pri pouku. Z eAsistentom in podobnimi orodji so starši samodejno obveščeni, da njihov otrok manjka, s čimer se izognejo šoku ob konferenci, ko so včasih nenadoma izvedeli, da ima njihov šolar sto neopravičenih ur. Ob vpeljavi eAsistenta se je izostanek v povprečju zmanjšal za petino, pravi Balukčić, izboljšal pa se je tudi povprečni uspeh učencev. Zanimivo je, da se je povečala tudi udeležba staršev na govorilnih urah.
V osnovnem paketu starši vidijo urnik, šolski koledar, urejajo otrokovo šolsko prehrano in komunicirajo s šolo, dobijo obvestila o učenčevi neopravičeni odsotnosti, v paketu plus (za 25 evrov na leto) pa so lahko vsak teden ali vsak dan obveščeni o izostankih, pohvalah, ocenah in napovedanih ocenjevanjih. Nastavljajo si lahko tudi obvestila, pregledujejo dogajanje v šoli ter prebirajo vzgojne članke in nasvete strokovnjakov.
Elektronski
dnevnik v praksi
In smo šli še na gimnazijo Franceta Prešerna v Kranju, da bi videli, kaj vse lahko učitelj počne z eAsistentom. Pomočnica ravnateljice Tanja Ahčin je njegova navdušena uporabnica že vse od začetka, uporablja ga tudi kot mama. Pravi, da je nepopisno poenostavil administrativno delo učiteljev. V praksi je videti nekako tako: učitelj pride v učilnico in se prijavi v sistem. Tedaj (ali že prej) v urnik vnese snov predmeta, ki ga uči, nato preveri prisotnost dijakov. Sproti vpiše morebitne ocene napovedanega preverjanja znanja, dopiše komentarje o delu in vedenju otrok, pa še kaj bi se našlo, in na koncu s klikom na ikono konča uro. Vsi podatki se prenesejo na strežnik. »Povprečen učitelj izpolni dnevnik, in to je to,« pravi profesorica Ahčinova. Razrednik sproti preverja odsotnosti, nekoliko več dela pa ima ravnatelj oziroma njegovi pomočniki, ki usklajujejo šolske urnike in dejavnosti.
Ahčinova zatrjuje, da eAsistent ni nekakšen veliki brat za dijake. »Čeprav nekateri pravijo, da je to nadzor, je daleč od tega. Gre za odlično orodje, ki spodbuja komunikacijo, daje pregled in možnost hitrega odziva.« Osnovni paket eAsistenta za starše ima 31 odstotkov staršev na njihovi šoli, plus paket pa kar 65 odstotkov, pove pomočnica ravnateljice. Dijaki imajo vpogled v urnik in članke, izbirajo pa tudi menije za šolsko malico in naročajo dijaške izkaznice.
»Včasih so učitelji letali naokoli z dnevniki, zdaj tega ni več. Omare so prazne,« sklene profesorica Ahčinova.
Hitro obveščanje
Uporabna vrednost eAsistenta se je pokazala tudi predprejšnji konec tedna, ko so po Sloveniji zaradi vremena vladale izredne razmere. Na profilu kranjskih gimnazijcev na facebooku ni bilo jasno, ali bo pouk potekal ali ne, dokler ni vodstvo šole prek eAsistenta obvestilo vse uporabnike, da pouk bo – in naslednji dan je bila šola polna. Manjkalo je le nekaj učencev iz krajev, ki so bili odrezani od sveta.