Če se boste v Helsinke odpravili konec poletja ali na začetku jeseni, morate obvezno obiskati tudi katero od tamkajšnjih pokritih tržnic, sploh tisto v potniškem pristanišču. Tako kot jaz boste ugotovili, da so njihove stojnice lepše urejene in bolje založene od ljubljanskih, le ribja ponudba se ne more kosati z našo, saj se lahko pohvalijo le z lososom in s trsko, videli pa smo tudi enega ugorja.
Poleg vseh vrst sadja in zelenjave, ki jih poznamo tudi v toplejših deželah, se hvalijo predvsem s pestro izbiro jagodičevja, prevladujejo pa brusnice, ki jih pri nas, svežih, skorajda ni mogoče kupiti. Od gob je povsod mogoče najti lisičke, ki jih očitno umetno gojijo, jurčki pa so zelo redki in tudi za finske razmere precej dragi. Po tri evre je treba odšteti za liter krompirja – ne, ne gre za napako, na helsinških tržnicah namreč nimajo tehtnic in tako poleg vsega tudi krompir prodajajo na litre.
Ponudba v velikem pristanišču
Tako lahko za sto evrov kupite krzno severnega jelena, prodajajo pa tudi kože drugih živali, ki živijo v prostranih gozdovih Skandinavije, še posebno velika je ponudba kučem. Za spominek si lahko kupite tudi laponski lovski nož, veliko izdelkov iz rogov severnih jelenov in značilne laponske pletenine, kot so jopice in puloverji. Sestavni del tako pokritih tržnic v finski prestolnici kot tudi na tržnici v pristanišču so številne zelo lepo urejene restavracije, kjer pripravljajo predvsem ribje jedi, po večini iz lososa. Ponekod pripravljajo tudi laponske specialitete z mesom severnega jelena, žal pa domačo kulinariko spodrivajo hamburgerji, pice in kebabi ter v zadnjem času vse številnejše tajske restavracije. Cene so vsaj za finske razmere razmeroma nizke – celo pivo je na tržnici mogoče dobiti za sprejemljive tri evre.
Seveda, tržnice niso najznačilnejša turistična ponudba Helsinkov, a so predvsem med Slovenci najmanj znane in o njih ne boste našli podatkov v turističnih vodnikih pa tudi na spletu ne. Vas pa bodo s podobo in ponudbo zagotovo tako prijetno presenetile, kakor so mene.
