LETALSKI PREVOZNIK

Kje naj AA vzame 
kar 85,5 milijona?

Objavljeno 22. november 2012 08.28 | Posodobljeno 22. november 2012 08.28 | Piše: Jadran Vatovec

Tepe nas večletno (raz)dajanje državne pomoči mimo evropskih pravil.

Dr. Janez Šušteršič: »Očitki Evropske komisije niso brez podlage!« Foto: Roman Šipič.

LJUBLJANA, BRUSELJ – Minister za finance dr. Janez Šušteršič se očitno zelo dobro zaveda, da lahko tudi zaradi minule državne pomoči Adrii Airways zdaj pričakujemo še enako ali vsaj zelo podobno odločitev Evropske komisije, kot nas je (že) doletela v primeru Elana, da bo, skratka, evropska komisarska združba nazadnje skoraj gotovo zahtevala, naj vrnemo milijone evrov, ki jih je v preteklosti domnevno neupravičeno (s štirimi dokapitalizacije) prejel naš državni letalski prevoznik.

Komisija sumi, da smo kršili pravila

Dokapitalizacije so bile izvedene v obdobju med letoma 2007 in 2011 ter v skupnem znesku približno 85,5 milijona evrov, za katere pa v Bruslju vnaprej sumijo, da niso bile odobrene v skladu s strogimi evropskimi merili o državni pomoči. Če se to zgodi, če bo Evropska komisija zahtevala, naj Slovenija vrne tudi milijone, ki jih je sama vložila ali pa sta jih v Adrio Airways vložila Kapitalska družba (Kad) in državni PDP, nam žal ne bo preostalo nič drugega, kot da v sodnem sporu poskušamo rešiti, kolikor bo sploh mogoče. Minister Šušteršič ne zanika, da so težave zaradi sporne državne pomoči nekaterim slovenskim podjetjem predvsem posledica doslej neustrezno urejenega razpolaganja z državnim premoženjem, pa če smo si to pripravljeni priznati ali če si nočemo. Zdajšnja vlada želi, pravi, temu vsekakor storiti konec. Prav to, da se je v prihodnje treba izogibati kršenju evropskih meril o zagotavljanju državne pomoči, je bil ključni, tako rekoč edini razlog za letošnjo odločitev Janševe vlade, da si ne moremo privoščiti (še ene) nepremišljene dokapitalizacije NLB oziroma da je vsekakor bolje odpravljati težave bank z ustanovitvijo slabe banke.

No, pa se spomnimo, kako je slovenska država od leta 2007 do leta 2011 »reševala« Adrio Airways. Dobrih 13 milijonov evrov je v letih 2007 in 2009 skoraj v celoti zagotovil Kad. Večji del od 2,5 milijona evrov je leta 2010 zagotovila Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), preostanek pa turistični agenciji Kompas oziroma Palma. Lani pa je država Adrii Airways znova pomagala še s 50-milijonsko dokapitalizacijo (sočasno so banke z večinsko državno NLB na čelu 19,7 milijona evrov svojih terjatev spremenile v lastniški kapital).

Kaj je problem?

Preprosto, nesorazmerno državno finančno reševanje gospodarskih družb iz zadreg Evropska komisija pač ne šteje za še dopustno državno pomoč v skladu s pravili EU, če ugotovi, da je bilo zagotovljena tako, kot bi bila v primeru zasebnih vlagateljev, ki seveda lahko poslujejo v skladu s povsem tržnimi pogoji. Če se pravila, ki veljajo za vlagatelja v tržnem gospodarstvu, obidejo, se takšen javni poseg šteje za državno pomoč, saj je država nekemu podjetju s tem zagotovila gospodarsko prednost, ki je njegovi tekmeci niso imeli oziroma ne morejo imeti. V obeh primerih, najprej glede Elana, v prihodnosti pa še glede Adrie Airways, nas čaka trnova pot, kakšen bo rezultat »nordijske hoje« po njej, pa žal vnaprej nihče ne more prerokovati.

Mimogrede, na sklepe Evropske komisije se prav gotovo lahko s pritožbo (s tožbo) odzovejo tudi podjetja, ki naj bi predvidoma vračala sporno milijonsko pomoč. Elan je kljub temu raje pragmatično »nekoliko počakal«. Saj se je menda hotel prepričati, kaj bo storila, kako se bo odzvala država.


Elan: Samo (pri)tožba ni dovolj!

Slovenska vlada se je na sklep Evropske komisije v zvezi z domnevno sporno dokapitalizacijo družbe Elan, d. o. o., odzvala s svojim sklepom: zoper odločitev Evropske komisije bomo, skratka, vložili tožbo na luksemburško Splošno sodišče, hkrati pa predlagali tudi še začasno odredbo, saj sama vložitev tožbe ne zadrži izvršitve sklepa, ki Sloveniji nalaga vrnitev desetih milijonov evrov, kolikor je znašala dokapitalizacija Elana v letu 2007, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Posledice dokapitalizacije naj bi z vnovično vzpostavitvijo prvotnega stanja, tako pričakuje Evropska komisija, odpravili v štirih mesecih: najpozneje do konca januarja. Iz Bruslja so zahtevo sicer naslovili na Republiko Slovenijo, vendar je solidarno zavezujoča za vse organe naše države. Če ga ne bi upoštevali, nam grozi še plačilo odškodnine zaradi neizvršitve zahteve Evropske komisije. Pa še to: Evropska komisija je presojala spornost dokapitalizacije Elana zaradi pritožbe nemškega proizvajalca smuči Marker Volkel International, ugotovila pa je, da je bila pomoč zares selektivna in je vplivala na trgovino med državami članicami EU. Ker vlada letos ni hotela prekršiti evropskih meril o zagotavljanju državne pomoči, ni bila za (še eno) neodgovorno dokapitalizacijo NLB.

 

Deli s prijatelji