Se vam zdi ključno, da čim prej zapišemo pravico do vode v ustavo, spremenimo nekatere prometne znake in rešimo vprašanje kitov? To so aktualne teme, s katerimi se trenutno ukvarja vladajoča slovenska politika. Drugi člen slovenske ustave določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Pa je res? Če se danes upokojite s polno delovno dobo, v kateri ste prejemali povprečno slovensko plačo, boste pod pragom revščine, saj vaša pokojnina ne bo zadoščala niti za kritje minimalnih življenjskih stroškov. Če pa se zapletete v sodni spor, boste do pravnomočne rešitve tega čakali štirikrat dlje kot v Nemčiji. Navsezadnje bi lahko v ustavo zapisali tudi pravico do stanovanja, pa pravico do pošteno plačanega dela in pravične pokojnine ali pravico do hrane.
Vlada in koalicija bi morala razumeti, da problemov ne rešujemo s tem, da nekaj zapišemo v ustavo ali sprejmemo neko deklaracijo, temveč s konkretnimi ukrepi. Politični cirkus, ki ga zganja glede zapisa pravice do vode v ustavo, pa slej ko prej služi preusmerjanju pozornosti od neučinkovitosti oblasti oziroma od (ne)-reševanja konkretnih za ljudi pomembnih vsakodnevnih življenjskih težav. Podobno je s potrebo po spreminjanju nekaterih prometnih znakov. Namesto da bi oblast razvila prometno politiko, ki bi ljudem omogočila varnejše in hitrejše potovanje od točke A do točke B, ne da bi bili pri tem obsojeni na večurne zastoje, se soočamo s spremembami prometne signalizacije, ki ne bodo izboljšale stanja na naših cestah. Še lepši primer trenutnih prioritet pa je v teh dneh vprašanje kitolova. Problematika kitov je za okolje pomembna, ampak težko je verjeti, da tudi za Gorenjsko.
Na Bledu namreč slovenski ministrstvi za zunanje zadeve ter za okolje in prostor junija gostita zasedanje znanstvenega odbora za kitolov. Glavne teme bodo ohranjanje biodiverzitete in aktualne teme s področja kitolova. Verjetnost, da bo kakšen kit zaplaval v slovensko morje, je sicer približno enaka verjetnosti, da bi v slovenski politiki zmagala zdrava pamet.