LJUBLJANA – Po vrnitvi z obiska na Kitajskem pred štirimi leti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik priznal, da ga je presenetila:Zelo pozitivno presenečenje zame je bilo - kljub temu da so še nekateri pritiski in da Komunistična partija zelo skrbno spremlja in nadzira delovanje verskih skupnosti-, da krščanstvo v tej deželi naravnost cveti. Imajo veliko duhovnih poklicev, cerkve so polne (vŠanghaju je bilo pri maši blizu 1500 ljudi), v zadnjih letih se izjemno hitro povečuje število krstov odraslih. Kdor je na Kitajskem kristjan, to pomeni zares osebno odločitev in ne samo neke medle tradicionalne pripadnosti. "Kot dober poznavalec vloge krščanstva tudi v drugih azijskih državah, kjer v nasprotju z Evropo in Severno Ameriko ne poznajo krize duhovnih poklicev, je Jamnik tedaj vizionarsko napovedal čase, ko bodo med Evropejce in Američane začeli prihajati misijonarji z vzhoda. Zato morda prvi prihod brata Yuna v Slovenijo, sicer v Nemčiji živečega Kitajca, ki ga je, kot je o njem dejal drugi kitajski kristjan Zhang Rongliang, "Bog uporabil, da povezuje različno obarvane krpe v prečudovito tkanino," pomeni nemara le prvo lastovko z vzhoda.
Orwellovo leto 1984
Človekova vera dozoreva skozi trde življenjske preizkušnje. Knjiga Nebeški človek avtorja Paula Hattawaya, ki je v slovenščini izšla pri založbi Družina, odprtega srca podaja življenjsko in versko dozorevanje Liuja Zhenyinga, ki je postal v svetu poznan z vzdevkom brat Yun. Zdaj svetovno znani pridigar je o nastanku svojega vzdevka povedal: "Prvič sem ga uporabil leta 1984, ko oblastem nisem hotel povedati svojega pravega imena, da ne bi prek svoje identitete ogrozil sovaščanov, saj bi jih oblasti neizogibno prijele in zasliševale." Ob tem se, vsaj literarno razgledani, lahko spomnimo srhljive podobnosti z Orwellovo zloveščo prerokbo v knjigi s prav to letnico, 1984, v naslovu.
Med Slovence je knjigo o bratu Yunu pospremil škof Jamnik, ki je uvodoma med drugim zapisal: "Kdor je na Kitajskem kristjan, to pomeni zares osebno odločitev in ne samo neke medle tradicionalne pripadnosti." Po vsem, kar smo vedeli o več kot pol stoletja zatiranja vere -vsakršne, ne samo krščanske-, je njen zdajšnji razcvet zares presenečenje. Življenje brata Yuna je pričevanje prav o tem fenomenu:"Gre za človeka, ki je doživel grozna mučenja v komunističnih zaporih. Brat Yun je človek, ki mu je Bog mnogokrat govoril v sanjah in vizijah, človek, ki je doživel angelska posredovanja, silna znamenja in čudežne ozdravitve."
| Molilni zajtrk v državnem zboru »Duhovniki so me v torek popeljali v slovenski državni zbor, kjer smo molili,« vidno zadovoljen pove brat Yun in doda: »Tako se mi je izpolnila želja, da ljudje ne le slišijo za Jezusa, ampak tudi sami izkusijo njegovo moč.« Molilnega zajtrka v velikem salonu, ki se je začel okoli pol devete, trajal pa približno uro, se je udeležilo okoli dvajset ljudi, polovica od teh je poslancev. Po branju odlomka iz Svetega pisma je brat Yun podelil svoje osebne izkušnje, sklenili pa so z molitvijo Očenaš. Pristavimo, da to ni bil prvi molilni zajtrk v našem parlamentu, prirejajo jih tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju, domač je tudi ameriškim predsednikom. |
Brat Yun, rojen 1958. kot četrti izmed petih otrok v tradicionalni vasi v najgosteje poseljeni kitajski pokrajini Henan, je s 33-letnim sinom Isaacom prav te dni v Sloveniji. O sebi pove, da je prvič slišal za Jezusa in ob tem začutil božji klic, ko mu je bilo šestnajst let: "Bilo je leta 1974 in kulturna revolucija je še vedno besnela po vsej Kitajski." Tedaj mu je oče zbolel za pljučnim rakom. Zdravnik mu je pripisal le še kak teden življenja, mama je sprva hotela narediti samomor, ko se je za silo umirila, pa je združila družino v molitvi ob bolnikovi postelji -nakar je ta čudežno ozdravel. O zaporu in preganjanju, ki ga je zaradi svoje vere prestal v domovini, brat Yun pravi, da ga je "doživel kot Gospodovo misijonsko potovanje".
Rojen dan pred splavom
Yunov sin Isaac izpove, kako je očetova vera zaznamovala tudi njegovo življenje: "Ko je bila mama sedmi mesec noseča z menoj, so očeta zaprli. K nam domov je prišla policija in od matere zahtevala, da mora narediti splav. Kljub visoki nosečnosti režim ni imel milosti. So pa za svojo odločitev potrebovali razlog in ga navedli - da otrok vernika lahko tudi postane vernik. Za splav so mamo naročili čez dva dni. Seveda si ga ni želela. Vneto je molila in naslednji dan me je rodila. Rodil sem se tako dan pred splavom. Tehtal sem komaj kilogram, zato so vaščani napovedovali mojo smrt, ker da sem prešibak, da bi preživel."
Oče je prišel iz zapora, ko je bilo Isaacu štiri leta. Isaac še pove, da je prejšnji teden praznoval 33. rojstni dan, in z nasmeškom prida: "Žena mi pravi: 'Ti si najlepši Kitajec na svetu'!" Ko je Isaac pred časom predaval na Tajvanu, ga je tja prišlo poslušat tudi petsto vernikov iz Ljudske republike:"Pristopila je gospa in v solzah povedala: 'Ko si se rodil, mi je bilo osemnajst let. Živo se še spomnim, ko sem te vzela v naročje, kako zelo sem se bala zate. Tako krhek si bil. Na, pa je iz tistega nebogljenčka zrasel tale krepak mož!"
Isaac je še povedal, da sta bila njegovo otroštvo in mladost na Kitajskem prežeta s skrivanjem in bežanjem, šele v Nemčiji se je lahko umiril. Na Kitajsko bi se seveda vrnil: "Ampak še ni odvisno le od naše volje."
| Brat Yun in njegov sin Isaac sta že pričevala v Zavodu A. M. Slomška v Mariboru in v študentskem domu sv. Vincencija v Ljubljani, danes ju bosta ločeno sprejela ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in pomožni škof Anton Jamnik, zvečer bosta predstavila knjigo Nebeški človek v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. V petek se bosta srečala z duhovniki v Grosupljem in zvečer z verniki v kulturnem domu v Komendi. V soboto zvečer pojdeta v cerkev sv. Mihaela v Grosupljem. Brat Yun bo v nedeljo pridigal pri maši ob desetih v Moravčah, zadnje srečanje pa bo v nedeljo zvečer v Baragovem zavodu v Novem mestu. |
Oče Yun doda: "V naključja ne verjamem, vse se zgodi po božjem klicu. Tako verjamem, da je naša naloga, da Nemčiji prinesemo evangelij, ker je nanj pozabila. Evropi primanjkuje vere, primanjkuje živega Boga. Evangelij je iz ZDA prišel v Korejo, od tam na Kitajsko, in naša vizija je, da ga je treba razširiti med vsa ljudstva vse do Jeruzalema, kjer je nastal."
Pred drugo svetovno vojno je šel med Kitajce misijonarit slovenski salezijanec Andrej Majcen, zdaj kot nekakšna simbolna oddolžitev, bi lahko rekli, prihaja k nam brat Yun. "Veliko kitajskih vernikov razširja evangelij ne le na Kitajskem, ampak po vsem svetu," pravi brat Yun.
