NOVIGRAD – Kot smo že poročali, sta neprevidnim lastnikom, sicer Ljubljančanom, ki počitnikujejo v turističnem naselju Mareda blizu Novigrada v hrvaški Istri, ušla kraljeva pitona (Python regius). Prvega je presenečen ujel Karel Teršavec iz Murske Sobote, v Maredi pa eden od prvih sosedov družine Potočnik, ki je s sabo na dopust pripeljala obe kači. Karel je pitona pokril z vedrom in poklical dežurnega veterinarja v Poreč. Takrat še ni vedel, da je piton ušel njegovi bližnji sosedi v Maredi, Ljubljančanki Juditi Potočnik. Šlo je za približno 1,20 metra dolgo kačo Lizo, ki pa ni mirovala niti v prostorih veterinarske bolnišnice v Poreču, kamor jo je prepeljal dežurni veterinar Branko Jurić. Sicer mirnega, a že vidno oslabelega pitona so takrat oskrbeli, mu dali infuzijo, ga nahranili z miško in namestili v terarij. Čakali so, da se oglasi lastnik in ga prevzame. Medtem so prejeli ogromno klicev interesentov iz Istre pa tudi od drugod, ki so želeli prevzeti kačo in skrbeti zanjo. Lizi je tudi v prostorih veterinarske bolnice uspelo dvigniti težek stekleni pokrov terarija in se premestiti pod delovno mizo v isti sobi.
Piton na potki
V soboto, 17. avgusta, nekaj pred 19.30, pa se je s potepanja po okolici vrnila še pitonka Linda. Videla jo je starejša gospa, ki od daleč ni bila prepričana, ali gre za kačo ali kuščarja – žival se je hitro umaknila s poti blizu domače hiše v nizko rastje, nedaleč pa se je hitro nabralo več radovednežev, v glavnem bližnjih sosedov. Med njimi se je znašel tudi Slovenec Matjaž Šolinc, znani plastični kirurg, in brez strahu segel po dober meter dolgem pitonu, ga vešče prijel tik pod glavo, z drugo roko je držal rep in žival nastavil na ogled sosedom in našemu fotoaparatu. Pitona je spravil v prazen koš za smeti in kača je bila tako pripravljena za izročitev lastnici. Tako sta se oba kraljeva pitona vrnila domov. Matjaž nam je pozneje pojasnil, da ima izkušnje s kačami, saj je nekoč že imel prav tako nestrupene goža in belouški.
Informacije smo poiskali tudi pri družini Potočnik, ki je s sabo na dopust pripeljala pitonki. Pogovarjali smo se z Judito, ki nam je pojasnila, da gre za približno sedem let stari kači. Plakatov s slikama in z obvestilom, da ju iščejo, po Maredi niso želeli lepiti, ker so se hoteli izogniti strahu ali celo paniki, ki bi ju s tem lahko povzročili med ljudmi. Poudarila je, da kači nista nevarni za ljudi. Hranita se z glodavci, najpogostejši obrok je miška, zaradi plašne narave pa sta se v dneh svobodnega potikanja po Maredi podnevi skrivali v temne luknje in se izogibali ljudem in drugim neželenim srečanjem. Zaradi majhnosti kraljevi piton v nasprotju z večjimi in agresivnimi vrstami večjega zalogaja od podgane ali mladega zajca niti ne more pogoltniti. V trenutku, ko je Karel Teršavec nič hudega sluteč sredi počitniškega naselja naletel na prvo kačo Lizo, se je okrog nje nervozno smukala potepuška mačka, ki jih je v Maredi veliko. Judita pravi, da so se po toliko dneh odsotnosti že sprijaznili s tem, da je ne bodo več videli. Prepričani so bili, da jo je pokončala katera izmed potepuških mačk. Njene besede o lastnostih kraljevega pitona so potrdili tudi drugi lastniki in poznavalci te vrste.
Linda še vedno v stresu
Na dvorišču počitniške hišice so se ob našem obisku s kačo brezskrbno igrali domači otroci, ki pa so nanjo navajeni. Linda je bila še vedno vznemirjena in njen zviti vrat v obliki črke S nas je opozarjal, da ni pri volji za igranje in fotografiranje. Tokrat je bila prvič na svobodi in potepanje po okolici jo je močno izčrpalo. Fizično si je že opomogla, stresa pa, kot kaže, še ni premagala. Kakšen dan po tem, ko so jim vrnili Lizo, so jih obiskali hrvaški novinarji in Juditin sin Enej Potočnik se je s pitonko za vratom nastavljal fotografu. Liza, ki so jo pred nekaj dnevi odpeljali nazaj domov v Ljubljano, ima, kot pravijo Potočnikovi, drugačno nrav v primerjavi z Lindo. Tokrat se je želela z Lindo za časopis slikati še njegova sestrica Leja, vendar žival ni bila pripravljena, zato jo je Judita raje pospravila v terarij in njegovo streho obtežila s težkimi kamni.
Ker pa smo lahko v preteklih tednih slišali za pobegle kače, ki so povzročile tragedijo, čeprav je res, da je šlo za druge vrste pitonov, se sosedi Potočnikovih v Maredi ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je tako blizu njih terarij in v njem sicer nestrupeni kači, ki sta kljub temu grožnja njihovemu miru in njihovim otrokom. Kot kaže, je bil terarij preslabo zavarovan, saj naj bi bila po pripovedovanju sosedov na steklenem stropu položena premajhna kamna, ki sta ju, kot kaže, kači z lahkoto prevrnili in našli pot na svobodo. Judita Potočnik pravi, da so tisti dan izvedeli za tragično novico, umrl je namreč njihov bližnji sorodnik, in tudi zaradi njene poti v Ljubljano je bila njihova pozornost premajhna.
