LJUBLJANA – Marsikateri Slovenec zadnje leto, ko si država izmišljuje takšne in drugačne davke, novostim, ki še dodatno izsušijo že tako ali tako prazne denarnice, kar težko sledi. Enkrat je tako na tapeti davek na dodano vrednost, drugič davek na nepremičnine, tokrat pa davek na pse. Javnost namreč razburja predlog Kinološke zveze Slovenije o posebni dajatvi za pse (teh je registriranih blizu četrt milijona), ki bi jo vsako leto plačevali njihovi lastniki. Kot so nam povedali na zvezi, naj bi vsak lastnik na leto plačal deset evrov davka za enega psa. Z zbranim denarjem bi poskušali povečati odgovornost lastnikov – tako bi ti pred nakupom psa še enkrat premislili, ali bodo res lahko skrbeli zanj – in po drugi strani izvajati preventivne ukrepe, od izobraževanja do, na primer, izplačila državnih subvencij za kastracijo štirinožcev. Država naj bi s tem nadzirala populacijo psov, kontrolirala lastništvo in nadaljnjo vzrejo. Po besedah predsednika Kinološke zveze Slovenije Blaža Kavčiča se s svojimi predlogi trudijo predvsem zmanjšati finančne obremenitve za odgovorne lastnike psov, ne pa jih povečati. Ne strinjajo se namreč s tem, da morajo odgovorni lastniki plačevati še za neodgovorne lastnike, ki za pse ne plačujejo nič. Davek bi bil tako lahko le en korak do celovite rešitve problema.
Skregat bi se šla
Takšne ideje med prebivalstvom morda še ne bi burkale hude krvi, če te na dan ne bi prihajale ravno sredi najhujše gospodarske krize po osamosvojitvi. »Ali jim lahko zaupate? Davka jaz ne bi plačala in bi se šla tja kregat in bi jim rekla, zdaj pa se umirite,« o davku razmišlja upokojenka Izidora Žvan, ki smo jo ustavili med sprehajanjem Lise. Prepričana je namreč, da je to spet en način, kako bi rada država prišla do denarja: »Na vse davek in davek.« »Čim bodo davek uvedli, bo še več potepuških psov. Tudi če bo samo pet evrov na leto,« pa je prepričana Alojzija, ki psa zaradi šibkega zdravja ne more imeti. Na to opozarja tudi Majda, lastnica Astija, ki še dodaja, da bi takšen davek lahko čemu pripomogel, ampak kaj ko ljudje enostavno nimajo denarja. »Saj še živeti ne moremo. Plačam 420 evrov položnic na mesec, hčerka je brezposelna. Dobim 580 evrov pokojnine, 100 evrov imam pufa in ostane mi 50, 60 evrov čez mesec ... Tiste tajkune naj dobijo, ker se samo smejijo. Se samo smejijo, ker samo na milijonih sedijo,« pravi Majda.
»Potem je represija in to je slabo. Potem bo sosed soseda ovadil, pa smo že spet tam – med drugo svetovno vojno zaradi psov. Ne gre tako,« pa ob tem dodaja lastnik Muna Tomaž. Kako je pri vsem skupaj pomembna ozaveščenost ljudi, opozarja Milan, ki se z davkom strinja v primeru, če bi bil zbrani denar namenjen tudi izobraževanju otrok o odnosu človeka do vseh živali. »Tisti, ki je predlagal zakon, naj tako še uredi, kdo bo to nadziral, in naj to ureja še naprej. Bistvo je v vzgoji,« pravi lastnik Piksija.
»Do predloga smo zadržani,« so nam na vprašanja o predlaganem davku odgovorili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Povedali so, da s predlogom Kinološke zveze Slovenije uradno niso seznanjeni, je pa zveza to možnost že izpostavila na sestanku pri ministru Dejanu Židanu. »Pobuda Kinološke zveze se nanaša na davek na pse, ki bi ga plačevali vsi lastniki psov. Menimo, da tak ukrep ne bi vplival ugodno na registracijo psov, saj bi z njim bremenili tiste lastnike, ki so svoje pse registrirali in torej ravnali v skladu z zakonodajo,« so še zapisali na ministrstvu. |
Obdavčijo naj se vzreditelji
Seveda se pri vsem skupaj zastavlja vprašanje, ali bi bili zaradi takšnega davka lastniki psov res odgovornejši. Ali ne bi takšen davek povzročil ravno nasprotnega učinka, da bi se zaradi njega začeli ljudje odpovedovati svojim psom in da bi se ti znašli na cesti? Vodja zavetišča Meli center Repče Dušan Hajdinjak opozarja, da je zadnja leta zaradi finančne stiske lastnikov vse več zapuščenih psov. »Ljudje nimajo denarja,« pravi in dodaja, da je med zapuščenimi kosmatinci v zavetišču vedno več tudi takih z rodovnikom. Tako se je spomnil primera ženske, ki je dala psa v pasji hotel in se po njega zaradi finančne stiske ni več vrnila. Žival je na koncu pristala v zavetišču, kjer zdaj čaka na drugega lastnika. Če bi bilo treba plačati takšen davek, bi bili tako, kot pravi Hajdinjak, spet na slabšem tisti lastniki psov, ki imajo svoje štirinožne prijatelje že zdaj čipirane in v registru. Sprašuje se tudi, kako bodo tisti, ki bodo izvajali nadzor, našli vse tiste pse, ki še niso prijavljeni. »Bo treba od vrat do vrat, da se bo ugotovilo, koliko je teh psov? V ljubljanskih stolpnicah je takšnih neprijavljenih psov zelo veliko,« opozarja in dodaja, da bo v primeru davka vse samo še slabše in pritisk na zavetišča bo še hujši. »Ne vem, komu je to prišlo na misel? Na kakšen način se bo to zbiralo, kdo bo to spremljal? Ali bodo šli po centralnem registru in bo lastnik dobil položnico?« se sprašuje sogovornik, ki ob tem opozarja še na drug problem. Zavetišča morajo namreč pse, ki so tam že dlje, prepisati nase in tako postanejo njihov lastnik. Ali, kot pravi Hajdinjak, to pomeni, da bodo zavetišča plačevala tudi davek za te pse? »Ne podpiram davka na pse. Naj raje uvedejo davek ob nakupu psa in naj ga plača vzreditelj,« pravi, ne nazadnje vzreditelji »od tega živijo, imajo neki zaslužek«.