CELJE – Je mogoče, da bo moralo eno najstarejših kinoloških društev v državi zaradi lastniške rošade na poligonu v Lokrovcu pri Celju znatno skrčiti obseg delovanja, v najslabšem primeru pa celo ostalo brez vadišča in prostorov? Dolgoletna idila v prijetnem zaselku v severnem delu mesta se je skazila tisti hip, ko so kinologi v roke dobili obvestilo notranjega ministrstva, ki je postalo polovični lastnik poligona – tega je nekoč uporabljala jugoslovanska vojska.
Zamenjali zemljišči
Predsednik Kinološkega društva Celje (KDC) Janko Šopar, sicer dobro znan televizijskim gledalcem, zatrjuje, da društvo svojo dejavnost še naprej opravlja na celotnem vadišču, torej na vseh zemljiščih in objektih. A kako dolgo bo še tako? Gre za poltretji hektar veliko parcelo, ki jo je celjska občina leta 1992 s pogodbo o najemu in upravljanju predala društvu. To je z notranjim ministrstvom pred sedmimi leti sklenilo podnajemno pogodbo za slabo polovico zemljišča. Površine celjski policisti uporabljajo za urjenje službenih psov, za kar je ministrstvo društvu odštevalo približno 2500 evrov na leto. Novembra 2013 je ministrstvo celjski občini predlagalo zamenjavo zemljišča v Bukovžlaku za tisto, ki so ga imeli v najemu v Lokrovcu, v kar so Celjani privolili.
Slaba polovica poligona je prešla v last notranjega ministrstva, KDC pa je ostalo brez največjega dohodka in z negotovo prihodnostjo, saj stara pogodba ne velja več. »Veseli smo lahko, da nam ministrstvo zdaj ne zaračunava najemnine. Najbolj sporno je, da nas občina ni obvestila o nameri, temveč smo preprosto dobili dopis ministrstva, ki nas je seznanilo z novimi dejstvi. Finančno dihamo na škrge in z najemnino, ki je za delo društva pomenila pomemben prihodek, smo lahko krili večji del stroškov. Za zdaj dejavnost ni ogrožena, razen če nas vržejo na cesto ali pa bi se stroški nenadoma toliko povzpeli, da jih ne bi več zmogli,« pripoveduje Šopar.
Na Mestni občini Celje pravijo, da so kinologe februarja 2013 seznanili z namero, decembra istega leta pa so jih obvestili tudi o sklenitvi menjalne pogodbe, toda o tem Šopar ne ve nič. Opravljena je bila geodetska izmera, ki pa je z vidika delovanja kinologov ter policijskih vodnikov službenih psov tako ali tako brezpredmetna, saj oboji uporabljajo iste površine – policisti dopoldne, kinologi popoldne. Na obeh straneh poudarjajo zgledno sodelovanje. Je pa kinologe strah, kakšen aneks k pogodbi (ta je potreben zaradi lastniških sprememb) jim bo občina vrgla na mizo.
Po novem v Ljubljano ali Maribor?
»Prvotna pogodba je sklenjena tako, da jo lastnik težko odpove. Ne razmišljamo o kakšnem pravdanju, a ne gre spregledati, da društvo za vzdrževanje poligona troši svoj denar, ki ga zdaj pridobi zgolj s članarinami in tečaji. Pomoči ne dobimo. Naši člani, teh je več kot sto, opravijo tudi po tisoč prostovoljnih delovnih ur na leto, da vadišče ohranijo v stanju, kot je zdaj,« razmišlja Šopar. Iz blagajne društva gredo denarci tudi za nakup orodij, semen za travo, nedavno so morali zamenjati traktorsko kosilnico.
»Še naprej bogatimo zemljišče, njegovo vrednost smo mu povečali. Občina je lahko samo vesela, toda očitno lastnik meni, da lahko počne, kar se mu zahoče. Spomladi in jeseni gre skozi našo šolo od 60 do 80 tečajnikov, od male šole do tečajev po programu športne kinologije in agilitija. Ne gre zgolj za kužke, pomembna je vzgoja njihovih lastnikov, ki morajo vedeti, kako ravnati s štirinožcem – od vzgoje do snage in socializacije. Skozi psa vzgajamo občane. Ko vidim lastnika, kako s psom ravna v urbanem okolju, natančno vem, ali se je udeležil tečaja,« doda voditelj TV Tednika in še navrže, da je društvo, ki je tudi med ustanovitelji Kinološke zveze Slovenije, lani proslavilo 60-letnico, za darilo pa je dobilo novo parcelacijo zemljišča in nejasno prihodnost. In ne nazadnje, bodo tečajniki svoje ljubljenčke morali voziti v Ljubljano ali Maribor ali pa bo večina psov ostala nevzgojenih?
