V zadnjem obdobju v Sloveniji rastejo nove politične stranke kot gobe po dežju. Če bi tako hitro, kot nastajajo nove stranke, nastajala nova podjetja in nova delovna mesta, potem bi bila Slovenija že krepko na poti gospodarskega okrevanja. Potem se tudi mlade generacije ne bi iz Slovenije v tako velikem številu odseljevale, ampak priseljevale. Namesto da bi bila Slovenija s privlačnim poslovnim okoljem inkubator za nova podjetja, je kot nekakšen politični laboratorij za ustvarjanje novih in novih sestavin. In namesto da bi se strateško prestrukturiralo slovensko gospodarstvo, se očitno prestrukturira levosredinski politični prostor.
Na hitro nastale stranke so za volivce zelo mamljive, saj vanje kot v nekakšno na novo nastalo projekcijsko platno projicirajo svoje želje in pričakovanja. Zato so pozneje pogosto razočarani, ko ugotovijo, da se dejanska politika nove stranke razlikuje od njihovih pričakovanj. V tem smislu so čez noč nastale stranke kot nekakšna kinder jajčka, ki volivce na hitro navdušijo, ko pa z velikimi pričakovanji počasi odvijejo ovojnico in pogledajo vsebino, ugotovijo, da to ni tisto, kar so želeli. Na zadnjih parlamentarnih volitvah sta tako čez noč nastali Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića in Državljanska lista Gregorja Viranta. Skupaj sta prejeli skoraj 40 odstotkov glasov volivcev.
Prva je v vladi plesala eno samo poletje, drugi je uspelo preživeti v vladi malo dlje, ampak za ceno prestopanja iz ene desnosredinske koalicije v drugo levosredinsko. Virantova Državljanska lista je pred volitvami navdušila liberalne volivce z zavzemanjem za nižje dajatve, deregulacijo poslovnega okolja in privatizacijo državnega premoženja. Mandat zaključuje v vladi, ki je Slovenijo rekordno zadolžila in ki si jo bomo zapomnili prav po dvigovanju vseh mogočih dajatev. Jankovićeva Pozitivna Slovenija je postala relativna zmagovalka zadnjih volitev, ker je obljubljala okrevanje gospodarstva z zagonom cele vrste razvojnih infrastrukturnih projektov. Mandat v vladi zaključuje brez kakršnega koli omembe vrednega velikega novega infrastrukturnega projekta, ki bi pomenil obljubljeni razvojni preboj. Brezposelnost se je aprila letos v primerjavi z lanskim aprilom, ko je vlada Bratuškove prevzela mandat, celo povečala za 1,9 odstotka. Nauk zgodbe je, da je, podobno kot v trgovini, tudi v politiki oziroma na volitvah pred nakupom treba dobro preveriti vsebino. To še posebno velja za nove, v preteklosti še nepreizkušene izdelke.
