LJUBLJANA – Predstavniki sedmih sindikalnih central so uresničili svojo grožnjo in družno podali pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači v parlamentarni postopek. Pobudi so sindikalisti z mag. Dušanom Semoličem, predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), na čelu priložili skoraj 30.000 podpisov. Točno, predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez bo moral zdaj določiti začetek 60-dnevnega roka za zbiranje overovljenih podpisov. Mar takšna sindikalna pobuda ne pomeni, da so tudi sindikalne centrale opazile, da je vlada premierja dr. Mira Cerarja v tem hipu predvolilno šibka oziroma ranljiva? Ni nujno. Ko gre za politike in sindikaliste, ni namreč nikoli dobro na vrat na nos (kaj šele zgolj na podlagi ene same pobude) oblikovati končne sodbe ali sinteze.
Konkurenčnost na ramenih delavcev
Sindikati, skratka, že nekaj časa opozarjajo, da državi (vladi) in delodajalcem ne bodo dopustili, da bi na račun minimalne plače (na ramenih obubožanih delavcev) povečevali konkurenčnost, saj že zdajšnja minimalna plača ne zagotavlja dostojnega življenja delavcem, ki s komaj 604 evri neto na mesec ne morejo več preživeti. Opozarjajo, da se slovenske vlade že najmanj zadnjih 15 let sistematično trudijo, da bi pri nas »samo še malo znižali plače«, namesto da bi več storile za krepitev domače potrošnje oziroma povpraševanja ter s tem končno omogočile večjo gospodarsko rast. Medtem pa v Sloveniji, kot je znano, 50 odstotkov vseh zaposlenih prejema manj kot 893 evrov na mesec in se skrb vzbujajoče še kar povečuje tudi število ljudi pod pragom revščine. In kaj počne vlada? Vlada pa, kot je opozorila izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje za STA, dozdajšnje kratkoročne varčevalne ukrepe spreminja kar v dolgoročne, saj želi predvsem v Bruslju biti čim bolj in še bolj všečna.
Podobno je vložitev zakonodajne pobude v državnem zboru povsem pričakovano včeraj utemeljil tudi Semolič: da je vložitev pobude za spremembo definicije minimalne plače komaj prvi korak. Že s predlaganim izvzemom dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače (te naj bi delodajalci po novem prejemnikom minimalne plače plačevali posebej) naj bi pomembno popravili veliko krivico. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa je, kot je znano, že vnaprej odločno in ostro ugovarjala takšni argumentaciji sindikatov ter poudarila, da bi vsaka morebitna redefinicija minimalne plače skoraj neizbežno ogrozila delovna mesta: »GZS ne pristaja na nikakršno redefinicijo minimalne plače v smislu izločitve dodatkov na pogoje dela, saj so stroški dela v Sloveniji že zdaj previsoki.«
Sindikati ogrožajo delovna mesta
Predsednik in generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je bil jasen: »Slovensko gospodarstvo izgublja delovna mesta tudi zaradi previsokih stroškov dela. Žal sta trenutna gospodarska rast in novo zaposlovanje prešibka, da bi nadomestila 90.000 delovnih mest, ki smo jih izgubili po letu 2008. Dvig minimalne plače, ki bo povzročil tudi dvig drugih plač, pa bi ogrozil številna delovna mesta in poslabšal konkurenčnost poslovanja slovenskega gospodarstva.« Mimogrede, da ima Hribar Milič prav, je pomenljivo pritrdil tudi podpredsednik vlade (desna roka premierja Cerarja), minister za javno upravo dr. Boris Koprivnikar, ki je prav tako slovenske javnosti posvaril pred »odlivom delovnih mest«. Kaj pa to pomeni? Odgovor se nam ponuja na dlani: vlada bo najbrž celo laže nadaljevala načrtovane Mramor-Koprivnikarjeve reforme, če se bodo delodajalci tepli (prepirali) s sindikati. Vprašanje je le, ali s svojimi pobudami in trdimi stališči večjo uslugo vladnemu buldožerju delajo sindikati ali delodajalci. Vodja poslanske skupine Cerarjevega SMC dr. Simona Kustec Lipicer je že napovedala, da bodo poslanci SMC zagotovo prisluhnili sindikatom, delodajalcem in tudi finančnemu ministru dr. Dušanu Mramorju, ki pravi, da se minimalna plača predvsem ne sme povišati. Niti za evro.
Evropska komisija je v okviru tako imenovanega procesa novega evropskega semestra sprejela predlog priporočil za posamezne države članice EU za prihodnji dve leti. S temi priporočil želi spodbuditi prizadevanja držav članic na področju krepitev rasti in novih delovnih mest. Sloveniji je tokrat priporočila, naj zagotovi trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, nadaljuje dolgoročno reformo pokojninskega sistema in že do konca leta 2015 reformira sisteme zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Naj zmanjša obseg slabih posojil v bankah in izboljša nadzor nad kreditnim tveganjem. Naj poskrbi, da bodo reforme za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodja omogočile krajše sodne postopke. In četrtič, naj v dogovoru s socialnimi partnerji pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo nadomestil, z vidika njegovega vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost! In kako je to komentiral finančni minister dr. Dušan Mramor? »Moram reči, da sem izjemno zadovoljen. Priporočila so zelo smiselna,« je dejal in poudaril, da bo vlada priporočila upoštevala tudi pri novi pokojninski reformi. Tudi sindikati, denimo ZSSS, se načeloma (glede marsičesa) strinjajo z Evropsko komisijo. Razen glede morebitne nove pokojninske reforme, za katero vztrajajo, da sploh ni potrebna. |
