NI ZADOVOLJEN

Ker ravnateljica ne zna madžarsko, tožil šolo

Objavljeno 04. februar 2017 17.45 | Posodobljeno 04. februar 2017 17.45 | Piše: Oste Bakal

Štefan Koren ni bil zadovoljen z izbiro nove ravnateljice dvojezične osnovne šole. S tem naj bi mu bila kršena ustavna pravica, a sam za ravnatelja sploh ni kandidira.

Štefan Koren se tokrat ni strinjal z izbiro ravnateljice na DOŠ Dobrovnik. Foto: Ivan Gerenčer

DOBROVNIK – Tudi po uradnih statističnih podatkih slovenski državljani spadajo med tiste prebivalce Evropske unije, ki se najraje pravdajo in tožijo po sodiščih. In če bi nekako še razumeli tožbe in nesoglasja med sosedi zaradi sporov s cestami, služnostnimi poti, mejami in podobnim, mnogim ni jasno, zakaj se tako radi tožarijo nekateri funkcionarji in uslužbenci, ki plačo prejemajo iz občinskega ali državnega proračuna. Med te spada tudi Štefan Koren, nekdanji direktor občinske uprave občine Dobrovnik, visoki uslužbenec v državnem zboru v Ljubljani ter funkcionar madžarske manjšinske samouprave v Sloveniji. Štefan Koren, ki pogosto poudarja, da se samo bori za svoje z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine, običajno izgubi tako kazenske kot tudi pravdne sodne zadeve, a vedno znova vztraja pri zadevah, ki se navadnim ljudem zdijo nepotrebne. Eno takšnih pravd je izgubil tudi te dni. Senat Upravnega sodišča RS v Mariboru je namreč odločal v upravnem sporu Štefana Korena proti Dvojezični osnovni šoli (DOŠ) Dobrovnik in ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zaradi domnevne kršitve ustavnih pravic pri imenovanju ravnatelja omenjene šole. Sodni senat je sklenil, da se tožba zavrže.

Koren, ki se po prepričanju mnogih rad maščuje in nagaja, se namreč ni strinjal z imenovanjem Milene Ivanuša na položaj ravnateljice, senat pa je ugotovil, da kandidatka izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja. Tožnik Koren je v tožbi navajal, da je Svet zavoda DOŠ Dobrovnik kršil njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, ter jim očital naklepno napačno uporabo materialnega prava, neusklajenost pravnih aktov z zakoni in ustavo, s tem pa je po njegovem mnenju storjeno tudi kaznivo dejanje. Zmotilo ga je, da so na dobrovniški osnovni šoli, ki je dvojezična, na položaj ravnatelja postavili človeka, ki ne govori madžarsko, kar da ni v skladu z veljavnimi predpisi in Ustavo RS. Koren je zato predlagal, da sodišče sklep o imenovanju razveljavi.

V odgovoru na tožbo je DOŠ Dobrovnik predlagala, naj sodišče tožbo zavrže, saj »tožnik nima statusa stranke v postopku imenovanja ravnateljice, zato ni upravičen do vložitve tožbe v obravnavani zadevi«. Tožba naj bi bila neutemeljena tudi glede na Korenove trditve o nezakonitem postopku razpisa imenovanje ravnatelja, ki da so v celoti neutemeljene. Ravnatelj zavoda mora namreč izpolnjevati izobrazbene in druge pogoje, ki veljajo za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo ravnatelj, zato veljajo zanj enaki pogoji glede izpolnjevanja znanja madžarskega jezika kot jezika narodne skupnosti. Ker Koren za položaj ravnatelja ni kandidiral, izbira kandidata ni bila noben poseg v tožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, saj ne zatrjuje, da ga navedeno kakor koli neposredno zadeva, so odločili na sodišču, in tožbo zavrgli. 

Deli s prijatelji