RAČJA VAS – »Slovenska ustava je zelo kratka v delu o naravnih bogastvih in že predelana za možno podaritev pitnih in termalnih voda v tuje roke, kot je to pred časom zahtevala Angela Merkel... Nikjer ni zapisano, da je pitna voda narodno premoženje, ki je neodtujljivo! Nikjer ni navedeno, da ima javna oskrba prednost pred zasebnim kopičenjem,« med drugim piše v pismu, ki ga je v kratkem času podpisalo 600 državljanov in poslalo različnim institucijam, od urada predsednika do kmetijskega ministra.
Bojijo se namreč, da bodo v Sloveniji vodni viri postali predmet zaslužkarstva. Predstavnik skupine Kazenska ovadba, ki je pripravila pismo, Božo Žabjek pojasni, da jih je k pisanju pognal tudi primer z izvirom še iz rimskih časov, ki priteče izpod Gorjancev v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. Tamkajšnjim prebivalcem so namreč skorajda prisilno napeljali nov vodovod z nekakovostno vodo iz brežiško-krškega polja, in jim odklopili starega z izvirsko vodo izpod Gorjancev.
Postavili vodovod in zanj še plačati
Še zadnji, ki ni popustil pritiskom, a je zato že leto in pol s svojo družino brez vode, je ekološki kmet iz Račje vasi Štefan Urbanč, ki smo ga obiskali že leta 2012, ko so mu prvič odklopili vodo. Po našem članku so mu jo za pol leta priklopili nazaj, nato pa ga dokončno postavili na suho. Zdaj njegova šestčlanska družina vodo dobiva iz svojega vodnjaka, vendar samo kadar ni sušnega obdobja. Včasih se še vedno odpravijo do potoka ob izviru, kjer si napolnijo posode, čeprav jim občina Brežice to prepoveduje: »Odvetnik brežiške občine nam je rekel, da smo v prekršku, če gremo tja po vodo, ker nimamo vodne pravice.«
Okoliške prebivalce, ki so popustili pritisku brežiške komunale in se priklopili na novi vodovod, moti, da so sami pred več kot 40 leti morali skopati in postaviti vodovod ter zanj še plačati, zdaj pa so jim ga odklopili in so morali ponovno plačati priklop na novega, čeprav so dobili slabšo vodo. »Zanimivo je, da so tiste z druge strani Krke priklopili zastonj na brežiško vodo, pri nas pa so ljudje morali priklop plačati,« pove Štefan in razkrije anomalijo v sodnem sistemu, ko pove, da je do zdaj moral plačati že za 2000 evrov kazni samo zato, ker se ni želel priklopiti na vodovod, po katerem se po njegovem prepričanju pretaka mrtva, smrdeča in oporečna voda.
Voda naenkrat ni bila več dobra
Da je šla brežiška občina skupaj s komunalo v tak projekt, je kriv denar, so prepričani prebivalci tega dela države, tudi Štefan. Sumijo, da so jim bogati in čisti izvir odklopili zato, da ga bodo lahko prodali in vodo ustekleničili. »Govorice se širijo takšne in drugačne. Občina ima vodno pravico, a vode ne da, jo zapira. Dokler nas niso hoteli priklopiti na brežiško komunalo, tukaj nikoli ni bilo onesnažene vode. Potem ko smo z njimi imeli prvi sestanek leta 1999, se je že januarja 2000 pojavilo prvo onesnaženje,« sumi na nečedno delovanje kapitala.
Njegov sum nam je potrdil Milan Baznik, ki je kot lovec med osamosvojitveno vojno branil izvir izpod Gorjancev, da ga ne bi zastrupili vojaki z bližnjega letališča. »Kar naenkrat voda ni bila dobra. Kar naenkrat se je pojavila nafta notri, pa nima od nikjer priti, saj izvir priteče izpod Gorjancev. To je bilo namerno narejeno.«
Večkrat so občane na sestankih prepričevali, da potrebujejo nov vodovod, ker je njihova voda oporečna in ima premalo pretoka. Milan pa je v preteklosti sam ugotovil, da ventili vodovoda, ki so zdaj dokončno zaplombirani, niso bili odprti do konca, in jih je sam odprl: »Potem je bil odličen pritisk, prej pa ne. Se pravi, da so oni nalašč zapirali vodo. Potem so spet začeli, in to je trajalo tako dolgo, da smo popustili.« Sam je kot eden zadnjih popustil in se priklopil na nov vodovod, ker z ženo, ki je bila operirana, nista mogla biti brez vode v 21. stoletju.
Da je nezadovoljna z brežiško vodo, je na glas izrazila tudi Tatjana Puhič: »Vzeli so nam vodo, ne da bi jim dovolili. Tu teče izvir, mi pijemo pa podtalnico. To je najboljša voda, mi jo imamo pa izpod pokopališča. Bilo bi fajn, da nam jo vrnejo, da jo bomo lahko pili, ne pa da se izliva v prazno. Takoj ko so nam jo zamenjali, sem vedela, da to ni ista voda. Če je narava ustvarila vodo za vse ljudi, zakaj nam to onemogočajo?« Štefanova žena Ljiljana pa je samo še dodala, da ji je ob obisku inšpektorata neka inšpektorica zabrusila, da nje ne briga, če sama z otroki nima vode, za živali pa mora poskrbeti, da jo vedno imajo...
Pojasnila odgovornih Na brežiški komunali pojasnjujejo, da so oni novo podjetje, nastalo 1. 4. 2012, in da očitki letijo na staro komunalo, zdaj pa je oskrbo z vodo prevzela občina Brežice. Po uredbi o skrbi s pitno vodo ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Sama komunala zgolj zagotavlja zadostno količino ustrezne pitne vode. »Torej kakovosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode ne zagotavljamo na osnovi videza čistosti vode, ampak na podlagi vzorčenj in analiz, ki jih opravljajo usposobljeni izvajalci.« Kot pravijo, tudi sami želijo, da bi bilo za rimski izvir poskrbljeno in da bi ga ohranili kot nadomestni vir pitne vode. |
Pojasnilo župana Molana Brežiški župan Ivan Molan prebivalcem odgovarja, da občina ni zainteresirana za privatizacijo vodnih virov, in se strinja, da je voda javna dobrina, namenjena vsem. Prav zato je ustanovila javno podjetje Komunala. Za rimski izvir pravi, da ima premajhen pretok, ker gre za kraški izvir, pa je ob večjih nalivih tudi poln blata. Za brežiško vodo, za katero prebivalci pravijo, da smrdi in da je polna klora ter kemikalij, odgovarja, da je v skladu z vsemi predpisi in kakovostna, zanjo pa nikoli ni bila potrebna obdelava, kot sta dezinfikacija ali filtriranje. Zavrača tudi navedbe iz pisma, da voda priteče iz bližine rudnika Globoko, ki je povezan z jedrsko elektrarno Krško. »Glavni vodni vir za oskrbo pretežnega dela prebivalstva občine Brežice je v naselju Glogov Brod... Zagotovo lahko to vodo štejemo med boljše v Sloveniji.« |
