NA KOŽO

Ker ima krompir, 
je hlev ne zanima

Objavljeno 05. oktober 2016 00.25 | Posodobljeno 05. oktober 2016 00.27 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Država od državljanov in tudi podjetij zahteva nekaj, česar ji pri sebi še ni uspelo doseči.

Računsko sodišče, ki mu predseduje Tomaž Vesel, je lahko le ugotovilo, da preprosto ne more podati mnenja o tem, kakšno je bilo ob koncu lanskega leta stanje na področju državnih (!) osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, terjatev za sredstva, dana v upravljanje, drugih dolgoročnih obveznosti ter terjatev in obveznosti za posle, ki jih v imenu in za račun Republike Slovenije vodita Sklad Republike Slovenije za nasledstvo oziroma SID banka. Zakaj ne more? Ker med revizijo ni moglo pridobiti zadostnih dokazov o tem, s čim vse naj bi ob koncu lanskega leta v resnici upravljala Cerarjeva vlada. Dokumentacije o nabavni vrednosti in popravkih vrednosti za starejša državna osnovna sredstva ni, pravi(lni)h vrednosti ni mogoče ugotoviti zaradi neustreznih evidenc, država pa prav tako še ni dokončno uredila niti vpisa vseh nepremičnin v zemljiško knjigo. A ne gre samo za pomanjkljive evidence, gre tudi za pozabljene (?) odpise, malomarno knjiženje in celo za opremo (računalnike, mize itn.), ki naj bi dobesedno izginila. Slovenija naj bi tako do letos imela več kot 33,5 milijarde evrov premoženja, vendar niti računsko sodišče ne more potrditi, da ta podatek drži. Ker ni moglo preveriti, kaj je s približno petino tega premoženja. Država (vlada, oblast) od fizičnih oseb (državljanov) in pravnih oseb (podjetij) upravičeno zahteva, da vestno izpolnjujejo svoje obveznosti, sama (zase) pa tega ne zmore, ne želi ali ni sposobna zagotoviti. Na primer: ministrstvo za finance ne razpolaga z dokumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče povsem nedvoumno ugotoviti verodostojne zneske sredstev in obveznosti do različnih virov, čeprav bi vsi ti morali biti evidentirani v zbirni bilanci stanja na dan 31. decembra 2015. Zato računsko sodišče od tega ministrstva zahteva, naj mu predloži odzivno poročilo, v katerem bo izkazalo (navedlo) svoje ukrepe za odpravo tolikšnih nepravilnosti in hkrati podalo priporočila za izboljšanje priprave zbirne bilance stanja. Vsak kmet, ko prevzame upravljanje kmetije, najprej pogleda v hlev in se prepriča, koliko krav, bikov in telet je tam. To stori, četudi se morda zanaša, da ima celo neumen kmet lahko debel krompir. Za našo državo (vlado) pa je očitno pomembno predvsem to, da bo štiri leta s krompirjem lahko počela, kar koli bo hotela. 

Deli s prijatelji