Kebeljska tišina se daleč sliši

Raj na Pohorju. To je najkrajši možni opis Keblja, do katerega pridete, če greste z avtoceste v Slovenskih Konjicah ali Slovenski Bistrici. Peljete se skozi Oplotnico po dolini in nadaljujete vožnjo skozi kraj in po cesti navkreber do odcepa desno za Kebelj. Kmalu boste v središču kraja s starodavno cerkvijo sv. Marjete, veliko sodobno šolo, večnamenskim domom, na katerem je toliko tabel z naslovi društev in dejavnosti, da boste komaj verjeli, kaj spravi skupaj nekaj nad 700 prebivalcev na okoli 700 metrih nadmorske višine. Naokrog tišina, če ravno kosilnica ne striže trave okoli cerkve. Kažipoti vas vabijo do bližnjih znamenitosti, ostankov gradov, kmetije s črno kuhinjo, mlina, kovačnice, etnološke zbirke in sledov naravne dediščine v obliki lip velikank, kot sta Ramšakova in Jiblarjeva, pa vse do Osankarice in Treh žebljev ter kamnoloma v Cezlaku.

Kraj Kebelj prvi omenja leta 1251 neki Tymo de Gybel – iz njegovega priimka tudi izhaja ime Kebelj (Gybel).

Cerkev sv. Marjete je bila z mogočnim gotskim zvonikom zgrajena že leta 1251, temeljito prezidana pa v prvi polovici 15. in sredi 17. stoletja. Notranjščina je bila leta 1750 v celoti poslikana. Bogata oprema je iz 16. in 17. stoletja. V stene so vzidani rimskodobni kamni. Leta 1925 piše dr. France Stele, da so freske, ki jih je obnavljal Matej Sternen, znani impresionist, ki je obnavljal tudi znameniti Celjski strop, v odličnem stanju. V slavoloku je slika obglavljene sv. Marjete, dva angela neseta njeno dušo k Bogu očetu v obesku belega bisera v školjki. Leta 2003 je bila cerkev na novo prekrita s kamnom škriljavcem in zunanjost prebarvana. Ponaša se z eno najlepših prižnic v dekaniji.

Tik pod cerkvijo je turistična kmetija Pri Zbegu in pod njo so še vidne ruševine Zbegovega gradu. Njeni lastniki so zdaj tudi lastniki gradu.

Le malo iz središča kraja je še ohranjen Klemenclov mlin. Pri tem imenu sem v zadregi, ker pri promocijski zgibanki o Keblju v besedilu piše Klamanclov mlin, pri sliki piše Klemenclov, v zgibanki o naravoslovni učni poti pa Klamenclov mlin, torej na treh mestih tri različice. Vse kaže, da se na Keblju obeta referendum … Mlin je bil zgrajen leta 1742, vendar je bil večkrat obnovljen, tako voda še danes vrti njegovo kolo po zaslugi lastnika, ki ga obnavlja. To je Jože Pliberšek z Modriča 31, ki ga lahko pokličite po telefon 02 801 93 00.

Severno od Keblja v smeri proti Modriču je nedaleč vaška Kovačeva kovačnica. Teh je bilo nekdaj ob potokih Čadramščica in Oplotniščica veliko. Tudi priimek lastnikov kaže na staro tradicijo kovaštva.

Kebelj se ponaša še z Zajčevim gradom. Imenuje se po lastniku. Do njega boste prišli po cesti za Nadgrad, nekaj težav boste imeli s kažipotom, ker je prislonjen ob drevo v gozdu, kamor bi vas moral usmeriti. A se splača potruditi, saj je to eden prvih gradov, ki so v zidani obliki nastajali pri nas že v romaniki. Je edini najvišje ležeči grad na Pohorju in edini primer okroglega stolpa na Štajerskem. Pokrit je bil s stožčasto streho in obdan z globokim jarkom in nasipom. Ljudje ga imenujejo tudi Mučeniški stolp, ker so bili tam mučeni ljudje.

Prava poslastica je Bočkova črna kuhinja pri Bočkih v Kotu na Pohorju št. 33. Naša fotografija je na srečo nastala pred leti, ko so v tej kuhinji pripravljali stare pohorske jedi, da ne bi šle v pozabo. Če si jo želite ogledati, pokličite gospoda Leopolda Klinca po telefonu 02 801 90 09.

Med pohorskimi romarji pa še krožijo pravljice o cvetočem Marijinem zakladu na Zajčevem gradu v kebeljskih strminah in o zasutem podzemskem rovu med obema grajskima razvalinama. Na Keblju bodo našli vzletišče tudi zmajarji, sicer pa za vse, kar vas zanima o kraju, pokličite predsednika TD Lipa Antona Smogavca na njegov mobilni telefon 040 186 678. Pohorje vas bo tudi tokrat povsem očaralo.