LJUBLJANA, NEW YORK – Saj ni res, pa je, National Geographic je Sloveniji v Berlinu pripel celo bleščavo kolajno (priznanje) kot najbolj trajnostni državi na svetu. Vau. Pilot ultralahkega letala in znani snemalec življenja iz zraka Matevž Lenarčič pa je o tem vsekakor prijetnem presenečenju za Delo med drugim povsem brez dlake na jeziku dejal: »Če ne bi (že od prej) imeli nobenih zavarovanih območij in parkov, po letu 1991 ne bi ustanovili nobenega. Stvari so se zelo poslabšale, onesnaževanje se nadaljuje, naložbe v parke se znižujejo, vidimo, kaj se dogaja z gozdovi, od lubadarja do ekonomskega izkoriščanja. Za dober denar je na prodaj vse. Slovenska politika ni zelena, ampak servilna do ekonomskih elit. Da smo dobili nagrado, je lepo, vendar si politiki, vsaj gospodarski del, tega ne bi smeli prištevati med svoje dosežke...«
Brez revščine in okoljske degradacije?
V redu, bo kdo ob tem rekel, Slovenija morda res (še) ni najbolj trajnostno naravnana država na svetu, je pa prav gotovo nekje v zgornjem delu lestvice, na kateri so vse pohvale vredne države. Zakaj? Navsezadnje zato, ker so tudi iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, še natančneje, iz službe te vladne službe za odnose z javnostmi in promocijo, povsem nedvoumno že potrdili, da je naša država v tem hipu celo na 17. mestu med 44 državami članicami Organizacije združenih narodov (OZN), ki se trudijo uresničevati globalne cilje trajnostnega svetovnega razvoja v skladu z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je podlaga za primerjanje vseh treh razsežnosti trajnostnega razvoja – gospodarsko, socialno in tudi okoljsko – in ki ta hip sodelujejo pri pripravah nacionalnih pregledov uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. To pa že ne more biti od muh, a ne? Vsaj ne bi smelo biti.
Po lojtrici gor, po lojtrici dol Seveda so lestvice in lestvice. Katere uvrstitve na prvih in drugih lahko štejemo za uspeh in katerih ne, je najpogosteje le stvar interpretacije. Lani, denimo, je švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) objavil, da se je Slovenija med 61 državami povzpela za šest mest. Naši oblastniki so bili menda ganjeni in ponosni. Smola, sočasno smo pri gospodarski (ne)uspešnosti na isti lestvici zdrsnili – navzdol. Še huje, niti količniki dohodkovne neenakosti, politične nestabilnosti ali, ne nazadnje, vladne učinkovitosti po mnenju IMD niso potrdili, da smo napredovali. Mimogrede, dr. Bojan Dobovšek je že jeseni 2015 (skupaj s poslanci SDS in NSi) vložil zahtevo za sklic izredne parlamentarne seje o naših uvrstitvah na mednarodnih lestvicah. Podpisniki zahteve so kljub zagotavljanju predstavnikov vlade premierja dr. Mira Cerarja, da dosegamo izjemne uspehe na skoraj vseh področjih družbenega in ekonomskega življenja, opozarjali, da to ne drži. Na primer: Slovenija je leta 2015 (po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma WEF o konkurenčnosti) med 140 državami resda napredovala za 11 mest ter, četudi je bila še vedno za Ruando, Vietnamom in Mehiko, prehitela Makedonijo. Je pa zato že jeseni 2013 avstralska organizacija Walk Free Foundation ugotovila (ugotovila?), |
»Ključna značilnost uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja,« je v svojem sporočilu poudarila omenjena služba za odnose z javnostmi in promocijo, »je univerzalnost, njihov namen pa je zagotoviti blaginjo za vse, odpraviti revščino in zavarovati planet pred okoljsko degradacijo. Neprofitna organizacija Bertelsmann Stiftung in UN Sustainable Development Solutions Network sta oblikovali indeks, na podlagi katerega je bila Slovenija med 149 državami uvrščena na 17. mesto po uspešnosti uresničevanja teh (trajnostnih) ciljev.«
Krasno, blaginja za vse, odprava revščine in hkratno varovanje okolja pred degradacijo. Pa se Bertelsmann Stiftung in UN Sustainable Development Solutions Network nista zmotila? Ali sta na 17. mesto res hotela uvrstiti prav državico, v kateri vi in jaz živimo? Za zdaj še nikomur ni uspelo dokazati, da sta se zmotila. Tako kot je na vrhu lestvice držav, vključenih v raziskavo, Švedska, ki v povprečju dosega celo 84,5 odstotka trajnostnih ciljev, kot tik za Švedsko sledijo Danska (83,9 odstotka), Norveška (82,3 odstotka), Finska (81 odstotka) in Švica (80,9 odstotka), enako naj bi bila tudi Slovenija, že do zdaj s kar 76,6-odstotno uresničenostjo trajnostnih ciljev, na 17. mestu. Nas je resda, vendar samo za las, prehitel Luksemburg, smo pa mi zato prehiteli Japonsko, Singapur in Avstralijo. Naj verjame, kdor more.
In kaj bo zdaj, po tako neverjetnem dosežku, ukrenila naša vlada? »Vlada nadaljuje delo, da bo Slovenija do leta 2030 še uspešnejša. Izziva lokalizacije globalnih ciljev trajnostnega razvoja se je lotila na edinstven način. Proces načrtovanja uresničevanja ciljev Agende 2030 in spremljanja napredka je namreč tesno vezala na pripravo Strategije razvoja Slovenije do 2030,« so pojasnili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. O rezultatih nacionalnega pregleda bosta predvidoma naša država oziroma vlada poročali med 17. in 19. julijem na političnem forumu na visoki ravni v New Yorku. Mogoče pa bodo do takrat celo že višje na lestvici. A bomo, kaj pravite?
