Generali se ravnajo po pustnem zakoniku, ki med drugim zapoveduje: Kdor na Vranskem ni za pusta, naj se izseli do avgusta, vsi lokali na Vranskem in v Taboru morajo neprekinjeno delovati 24 ur, vse kelnarce morajo biti pomanjkljivo oblečene in točiti čez rob, vsak lokal na Vranskem in v Taboru mora nastaviti ceno enega litra belega vina na pet evrov in velikega piva na 1,5 evra, začenši na malega pusta, v četrtek, 27. februarja, generalom se streže brezplačno. Nadzor bo vršil tržni inšpektor vranskih generalov, na Vranskem in v Taboru je prepovedano pitje brezalkoholnih pijač, obvezno je vsaj 0,5 grama napihanega alkohola ... To je le nekaj sklepov, ki jih je pustna vlada sprejela na svoji prvi nočni seji, kjer je tudi razdelila ministrske resorje in vojaške položaje.
Letos vranski karneval praznuje jubilej, 55-letnico, zato se je pustna oblast z veliko vnemo lotila mobilizacije, polne roke dela pa je imel tudi štab za logistiko. Pred županovo hišo so postavili opazovalno skupino z nalogo, da ugotovi, ali je župan begosumen. Bali so se namreč, da jim bo pred prevzemom oblasti pobegnil s polno občinsko blagajno. Ogromno dela so imeli tudi pri pripravi orožja, urejanju uniform in loščenju zlatih odlikovanj ter priznanj.
Bojne enote in pustno oblast vodi mladi general Aleksander Reberšek, ob njem pa so še generala Jože Križnik in Stane Gržina ter upokojeni general Vlado Rančigaj, ki so ga ob upokojitvi povišali v admirala. Prevzem oblasti in ključa občine Vransko so izpeljali v navzočnosti delegacij visokih pustnih osebnosti iz drugih delov države, simbolično pa je občinski ključ pustni oblasti predal odstavljeni župan Franc Sušnik, ki so ga dali v hišni pripor.
Vrana od jezera do grba Na Vranskem imajo poleg generalov tudi vrano, ta je na grbu in daje kraju in občini tudi ime. Stara ljudska pripovedka pravi, da se je ime Vransko razvilo iz imena omenjene ptice. Nekoč naj bi bilo v tamkajšnji kotlini jezero, a so ga prekopali, osušili in tam zgradili naselje. Ker so se ob jezeru in pozneje v močvirju zbirale jate vran, so prebivalci naselje imenovali Vransko. Velika vrana je del tukajšnjega karnevalskega sprevoda, ki se približno dve uri vije po glavni ulici Vranskega. |
Zakaj generali?
Korenine vranskega pustnega karnevala, največjega v Spodnji Savinjski dolini, segajo v leto 1959. »Začetki karnevala so bili skromni, z nekaj maskiranimi skupinami, ki so na vozovih prikazovale prizore iz vsakdanjega življenja. Samo da je bilo veselo in smešno. Kmalu smo ugotovili, da bi veljalo dati karnevalu vsebino, prepoznaven lik, kot so recimo kurenti, pust mozirski, cerkljanski laufarji ... Ker je bilo Vransko v zgodovini pogosto mejni kraj, tu je bila legionarska postojanka rimskega imperija, tu je potekala meja Napoleonovih Ilirskih provinc, tu je bila mitnica in zaradi vsega omenjenega so bili tukaj tudi vojska in oficirji, smo dobili idejo, da svoj lik gradimo na vojakih in oficirjih vranarjih,« razlaga Vlado Rančigaj, turistični delavec in vrsto let vodja karnevala, zdaj pa upokojeni pustni admiral.
»Skupaj imamo že več kot trideset uniform. Letos so bili povišani v čin generala še trije vranarji, ki bodo tudi dobili nove uniforme. Že naslednji dan po prevzemu oblasti se podamo proti Tuhinjski dolini, Moravčam, Lukovici, Blagovici in Trojanam. Sledi obisk vseh občin Spodnje Savinjske doline in upravne enote Žalec, dan zatem bomo obiskali vse lokale na Vranskem in v Taboru, da preverimo, ali se držijo pustnega zakonika. Na pustno soboto in nedeljo ter na pustni torek pa smo na karnevalih. Najprej doma na Vranskem, v nedeljo na Viru pri Domžalah, v torek pa na karnevalih v Žalcu in Mozirju.«
