Četudi teniški VIP-turnirji pri nas niso več v modi in jih skoraj ni več, pa tudi večletna gospodarska kriza v naši državici je naredila svoje, saj je odplaknila morebitne sponzorje, ki bodisi nimajo denarja ali jih je kriza celo dokončno odnesla – eden le vztraja, še vedno je nekaj posebnega in je zelo ugleden. Celo nekajletna recesija ne more do živega tradicionalnemu in najuglednejšemu teniškemu druženju ob Velenjskem jezeru, jubilejni 27. Vip Cup Velenje bo spet prihodnjo soboto, 23. avgusta.
Mima Jaušovec še prihaja
Oče vseh vipovskih teniških turnirjev pri nas se je rodil leta 1988, še v nekdanji Jugi: golfa vsaj velika večina tedaj še ni poznala, kaj šele da bi kot golfski analfabeti znali organizirali kakšne VIP-turnirje, pa tudi le eno igrišče smo imeli – na Bledu. Mimogrede: prvo igranje je to videlo leta 1973, vendar je bilo igrišče z 18 luknjami uradno odprto šele štiri leta pozneje.
Nekoč je bilo tako: če nisi bil povabljen na VIP-turnir v Velenje, si bil, kar zadeva VIP-osebnosti, kajpak – nihče, malone ni te bilo na družabni lestvici pomembnih Slovencev. Nekateri so bili pripravljeni storiti tako rekoč vse, samo da bi jih povabili, se danes, petindvajset in več let nazaj, spominja Marjan Gaberšek. Kot podjetnik in poslovnež, kar je še danes, nikdar ni skrival, letos pa to poudarja, da je druženje ob igriščih vedno imelo tudi poslovno noto: spoznavali naj bi se podjetniki, poslovneži, menedžerji in gospodarstveniki, navezali stike in se pogovarjali o možnem sodelovanju. Letos bo v Velenju že dan pred teniškim turnirjem poslovna konferenca, na kateri bodo sodelovali slovenski, hrvaški, srbski in makedonski poslovneži, kajpak bosta tam tudi prva moža že omenjene nemške firme En Storage GmbH Edvin Novalic in Lutz Beier. Na dan turnirja bo na posebni stojnici velenjskega varstveno-delovnega centra, enote Ježek, moč kupiti ročno izdelane izdelke iz žgane gline, delo varovancev enote Ježek, peč za žganje gline so v tem centru pred časom kupili prav s prispevki udeležencev prejšnjih velenjskih turnirjev |
Idejni oče turnirja v Velenju je Marjan Gaberšek, sicer doma iz Žalca, ki tako rekoč vse življenje živi in dela v Velenju. Njegova desna in morda še več kot samo ta roka, je hči Marjetka Gaberšek Golež, šarmantni Savinjčan in simpatična hči sta sicer tudi zasebno poslovno povezana, imata namreč skupno podjetje. Gaberšek je bil nekoč direktor uspešnega velenjskega tekstilnega podjetja M club in tudi velenjski podžupan, blagovna znamka M club pa v nekdanji Jugi izjemno prestižna in ugledna.
V Velenju se je na igriščih in ob njih vedno trlo pomembnežev, med njimi predsednikov z nekdanjim Milanom Kučanom na čelu in pokojnim Janezom Drnovškom, ki je prvič prišel na turnir še v funkciji predsednika predsedstva Jugoslavije, pozneje pa večkrat kot predsednik slovenske vlade in države. Prav tako v Velenje še prihaja, in kot kaže, bo še dolgo, najboljša slovenska teniška igralka vseh časov Mima Jaušovec, prav ona je leta 1995 pred nastopom na igrišču ogrela Janeza Drnovška.
Redno so prihajali nekdanji eldeesovski pomembneži Tone Rop, še danes je nepogrešljiv drugi Tone, Anderlič, prav tako ljubljanski župan Zoran Janković, letos bo zagotovo ponovno prišel zunanji minister Karl Erjavec. Z njim utegne prvič priti tudi zelo vplivni član Desusa, Saša Geržina, prvi slovenski veleposlanik v Moskvi, velik poznavalec Rusije, močno vpet v poslovne stike Ruske federacije in Slovenije. Saša, čigar mama Sonja je po rodu Rusinja iz St. Peterburga, kajpak tudi odlično govori njen materni jezik, tako da ne bo imel težav pri komunikaciji z ruskimi politiki in poslovneži. Doku Zavgajev, ruski veleposlanik pri nas, ki bo tudi v Velenju, pa je tako ali tako njegov stari znanec.
Tudi poslanci iz dume
V Velenju so igrali ali pa se samo družili, seveda so kaj tudi popili in pojedli, politiki vseh mogočih barv, resda malo manj z desnega političnega pola. Nekatere so v sedemindvajsetletni zgodovini turnirja vabili, a se niso odzvali: eni so se opravičili, drugi ne. Nepisano pravilo je, da če se kdo pet let zapored ne udeleži turnirja, ga prenehajo vabiti. Prva leta so turnirju očitali elitizem in druženje pod patronatom LDS, danes tega zaradi krepko premešanega političnega zemljevida ni več, sicer pa je tudi LDS tako rekoč mrtva.
Na igrišča ob Velenjskem jezeru je letos povabljenih približno 350 pomembnežev iz vse Slovenije, veliko bo srbskih in hrvaških poslovnežev, prav tako ruskih, prišlo bo tudi nekaj poslancev ruskega parlamenta – dume, prihodnjo soboto bodo v Šaleški dolini prav tako nekateri tuji diplomati, veleposlaniki in atašeji, akreditirani pri nas.
Redni gostje so bili in so ugledni predsedniki uprav velikih slovenskih podjetij, med njimi bosta tudi letos domačina, šaleški podjetniški prvokategornik, Gorenjev Franjo Bobinac, in prvi mož Petrola, Tomaž Berločnik, sicer pravi Velenjčan. Vseskozi pa na turnir prihaja samo en mož: Rafko Berločnik, nekdaj vodilni bančnik v Šaleški dolini, zdaj upokojenec in Tomažev oče. V Velenju se utegne pojaviti prvi mož Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar, nekoliko starejši se spominjamo, kako zagret tenisač je bil že njegov oče, sloviti slovenski osamosvojitveni general Janez Slapar. Prav tako bi Gaberšek, tudi zaradi navzočnosti ruskih poslovnežev, na igriščih ob jezeru rad videl Janeza Škrabca, lastnika Rika. Seveda pa ne bo manjkal in bo zaradi svoje višine tudi dobro viden velenjski župan Bojan Kontič, ki se je letos močno angažiral tudi v organizaciji prireditve in pokrivanju stroškov zanjo. Letos namreč mineva 55 let, kar je Velenje občina.
Prvič pa bosta na velenjskem turnirju navzoča nemška podjetnika Edvin Novalic in Lutz Beier, prva moža nemškega podjetja En Storage GmbH, letos tudi glavnega sponzorja teniško-družabne prireditve ob Velenjskem jezeru. Nemško podjetje se ukvarja z iskanjem poslovnih priložnosti in investicijami v države nekdanje Jugoslavije. Močno so prisotni zlasti na Hrvaškem, verjetno pa jih zanima tudi slovenska poslovna in gospodarska scena oziroma vlaganja vanjo.
