KRANJ – Ko smo si ogledali rokovnik za leto 2015, sta na njem edina podatka o morebitnem avtorstvu grb in napis Mestna občina Kranj. Kolofona nima. Na eni strani so navedeni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji oziroma državni prazniki v Sloveniji in v Evropi. »Pet praznikov manjka, glede na naslov,« smo povedali sodelujočim prvakom občine in dodali, da se v takem primeru po navadi naredi tako, da se delu prida popravek. »Ali pa bomo tiste praznične dneve delali, pa bomo bolj učinkoviti,« je pohitel komentirati župan Boštjan Trilar. Seveda bodo delali, saj v rokovniku manjkajo prazniki Slovenije, ki niso dela prosti dnevi, in dan Evrope. Ko smo dejanskega založnika seznanili z omenjenimi pomanjkljivostmi, nam je v njegovem imenu Stella Kuštra sporočila, da smo jih s tem opozorili na napako, ki se očitno vleče še iz preteklih let in jih nanjo ni še nihče opozoril. Zagotovila je tudi, da bodo pregledali celoten koledar in odpravili napake, da se te ne bi ponovile tudi v letošnjem letu.
Pod drobnogled smo vzeli 11 koledarjev
Potem smo pregledali še en koledar v rokovniku pa dva setvena, štiri večlistne s slikami, dva namizna ter enolistnega. Torej skupaj enajst. Zanimalo nas je predvsem, ali in kako imajo zapisane in poimenovane praznike v Sloveniji in EU ter dela proste dneve. Pa tudi to, ali se je ta njihova vsebina v zadnjih petih letih kaj dopolnila oziroma ali je postala bolj natančna. Praznike lahko počastimo s slovensko narodno zastavo, zastavo Slovenije pa tudi EU, občine itn. To so uradno imenovani 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 27. april, dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj, praznik dela, 8. junij, dan Primoža Trubarja, 25. junij, dan državnosti, 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini, 23. november, dan Rudolfa Maistra, in 26. december, dan samostojnost in enotnosti. Prav nič ni narobe, če jih na prireditvi počastimo tudi z Jenkovo slovensko narodno himno Naprej zastava Slave ter obvezno s Premrlovo himno Republike Slovenije Zdravico/Zdravljico. Za preostala praznika, 1. januar, novo leto, ter 1. november, dan spomina na mrtve, ne izobešamo zastav. Med navedenimi dnevi 8. junij, 17. avgust, 15. september in 23. november niso dela prosti dnevi, pa tudi dan Evrope, 9. maj, je deloven. Druga skupina so dela prosti dnevi. Ti bodo letos 6. aprila velikonočni ponedeljek, 31. oktobra dan reformacije in 25. decembra božič. Seveda bosta praznična tudi velika noč in binkošti na nedeljo.
Dan Evrope le v enem koledarju
Zakoni ne uporabljajo izraza državni praznik niti ne določajo, kako sme ali mora biti naveden v koledarju. Le malokateri koledarji in rokovniki imajo navedene avtorje. Dneve, ki nas spominjajo na pomembne dogodke iz zgodovine Slovencev in Slovenije, ter verske in ljudske praznike nekateri označijo z datumom s poudarjeno ali drugačno barvo, drugi v polje ob datumu vpišejo svetnika in polno ali okrajšano ime praznika, redki le polno ime praznika. Da ne bi podrobno opisovali vsebine vsakega preučenega koledarja posebej, naj takoj zapišemo, da ima le eden dobesedno navedeno: 9. maj Dan Evrope, dan zmage nad fašizmom. Pa bomo letos v Evropski uniji že enajsto leto, znatno dlje smo že v drugih evropskih združenjih. Ta vsebuje tudi vse tako imenovane svetovne dneve ter pravoslavna božič in novo leto.
Pri drugih koledarjih se kot pomensko posebno označeni dnevi bolj ali manj pojavljajo novo leto, valentinovo, pustni torek, slovenski kulturni praznik s poredko dodano oznako Prešernov dan, dan žena ali mednarodni dan žena, materinski dan, velikonočna nedelja ali velika noč in velikonočni ponedeljek, dan upora proti okupatorju, praznik dela, vnebohod 13. ali 14. maja, binkošti, 23. ali 24. maja, in sveto rešnje telo ali Sv. Rešnje telo. Samo na dveh koledarjih je naveden dan Primoža Trubarja, dan državnosti je okrajšan tudi na dan. drž., Marijino vnebovzetje je enkrat dopolnjeno tudi z imenom veliki šmaren. Le trikrat sta navedena dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in dan vrnitve Primorske k matični domovini, vedno v različnih zapisih pa dan reformacije ter dan spomina na mrtve. Le trikrat tudi dan Rudolfa Maistra, vedno pa božič ali celo, narobe, Božič. Na marsikaterem koledarju je 26. decembra le dan samostojnosti, še vedno brez »in enotnosti«.
Komu so pregledani rokovniki in koledarji namenjeni? Glede na vsebino in obliko otrokom in njihovim staršem, bralcem časopisov in revij, poslovnim ljudem, podpornikom gasilcev, upokojencem. Neverjetno, kako pomanjkljivi so nekateri in po spoštljivosti izstopajo le trije, če odštejemo setvene napotke. Torej bodo morali ustvarjalci koledarjev sprejeti enak sklep, kot ga je navedla gospa iz Izole: »Odpravili bomo napake, da se te ne bi ponovile tudi v letošnjem letu.«