Slovensko gospodarstvo si od vstopa Hrvaške v EU, to se bo zgodilo čez dober mesec, obeta veliko. Hotelirstvo, les, IT, gradbeništvo – vse to so panoge, kjer se kažejo priložnosti za posel tudi za Slovence. Hrvaški in slovenski podjetniki naj bi šli v skupne projekte, upajmo, da se bodo znali v obojestransko korist bolj dogovoriti in več ustvariti, kot so v več kot dveh desetletjih nesposobni slovenski in hrvaški politiki. Slovenska podjetja si bodo končno tudi oddahnila: ne bo več carin in omejitev.
S Slovenci pa že vrsto let sodeluje eden najuglednejših hrvaških podjetnikov, Dalmatinec, doma iz zaledja Makarske, Branko Roglić, ki je tudi častni generalni konzul Slovenije na Hrvaškem s sedežem v Splitu in velik prijatelj nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana. Včasih reče, da se počuti Slovenec, čeprav je rojen Hrvat, pri nas, v Ljubljani, ima tudi podjetje Orbico. Dolgo je bil slabe volje in precej nesrečen zaradi nestrpnosti in napetosti med sosedama. Gospodarstvi se dopolnjujeta in resnično si ni mogel predstavljati, da bi Hrvati prenehali kupovati slovensko blago, Slovencev pa ne bi bilo k njim na morje. Pred štirimi leti je bil že med resnimi kupci Mercatorja bolj kot pomoč poslovnemu partnerju, tokrat ga v igri ni, pravi, da je premalo močan, pa tudi maloprodajni trg ga v resnici nikdar ni zanimal. Njegovo podjetje Orbico Grupa, ki se ukvarja s trgovino, uvozom in izvozom, je eno največjih v regiji, zaposluje 2750 ljudi v 18 podjetjih v 17 državah. Ima najvišjo bonitetno oceno na Hrvaškem, s plačami doslej ni zamudilo niti enega dneva.
Lažja pot za slovenske naložbe ob morju
Roglić pravi, da bo z vstopom v EU omogočena predvsem lažja pot za slovenske naložbe ob morju. »Veste, imam občutek, ta pa me še ni prevaral, da bo Jadran postal tisto, kar je v Združenih državah Amerike Kalifornija. Vsa srednja Evropa se bo obrnila proti Jadranskemu morju,« je dejal v nedavnem intervjuju za Delo.
V Dalmaciji oziroma tamkajšnjih hotelih, gostinskih lokalih in trgovinah pa vidi priložnost tudi znani posavski vinar Zdravko Mastnak, ki ga Orbico že nekaj časa zastopa in prodaja na Hrvaškem. Seveda naj bi Mastnaku zlasti ob Jadranskem morju, od Savudrije do Dubrovnika, uspelo predvsem s svojo penino; hrvaške penine namreč blagovnima znamkama Valvasor in Valentina po kakovosti ne sežejo niti do gležnjev.
Nedvomno imata priložnosti za posel na hrvaških trgih tudi slovenska lesna industrija in gradbeništvo, po mnenju Mateja Roglja iz Gospodarske zbornice Slovenije je priložnost še v obnovi stavb in energetiki, kar kaže tudi sporazum, ki so ga pred dvema tednoma podpisali slovenski podjetniki na Hrvaškem. Jelovica, Petrol, Knauf Insulation, M Sora, Prvi faktor, Chromos iz Skupine Helios in Lunos so s sedmimi hrvaškimi podjetji podpisali pismo o nameri, da v Zagrebu ustanovijo center energetskih rešitev – CER Hrvaška.
Vstopa Hrvaške v EU se veseli tudi Marjan Batagelj
CER Hrvaška nastaja na pobudo Gregorja Benčine, prvega moža in lastnika skupine Jelovica (mimogrede: njegova žena je Aleša Kandus Benčina, lastnica Medexa, prej žena ljubljanskega podžupana Aleša Čerina), in ob izdatni podpori Bojana Škode, ekonomskega svetovalca na slovenskem veleposlaništvi v Zagrebu, za katerega pravijo, da je eden redkih predstavnikov diplomacije, ki dela v korist slovenskega gospodarstva.
Pri energetski prenovi stavb na Hrvaškem je močno zraven tudi po drugi, samostojni poti Milan Kuster, lastnik in direktor Lunosa: v Zagrebu je odprl podjetje Lunos Croatia, ki je ob 15-odstotnem deležu hrvaškega partnerja Euro-Pil v večinski lasti slovenskega Lunosa. Hrvaški Lunos bo prezračevalne sisteme kupoval od slovenskega, to bodo počela tudi druga podjetja, ki jih Kuster namerava ustanoviti za prodajo nemških prezračevalnih sistemov Lunos tudi drugod na Balkanu. Mariborčan Kuster, sicer diplomirani inženir gradbeništva, je javnosti najbolj znan kot tisti nekdanji nadzornik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je leta 2005 javno razkril hude nepravilnosti pri prodaji državnih kmetijskih zemljišč.
Zelo pa se veseli vstopa Hrvaške v EU tudi Marjan Batagelj, uspešni direktor in lastnik podjetja Postojnska jama, ki po 1. juliju pričakuje več koristi. Upa, da bomo Postojnsko jamo predstavljali skupaj s hrvaškimi turističnimi biseri zlasti gostom iz oddaljenih držav, ki pridejo v to novo Evropo, kot jo imenujejo, za kratek čas in jih zanimajo samo svetovne znamenitosti. In to Postojnska jama nedvomno je.
