LJUBLJANA, BRUSELJ • Pismonoši je prejšnjo soboto, 27. septembra, končno uspelo nekdanji predsednici vlade, bodoči evropski komisarki mag. Alenki Bratušek, vročiti poštno pošiljko Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) z osnutkom poročila in pripadajočimi ugotovitvami o postopku izbire treh slovenskih kandidatov za novega evropskega komisarja iz Slovenije? Če mislite, da mu je uspelo, se motite. Ni mu. Ker osnutka poročila zaradi odsotnosti in prezasedenosti Bratuškova ni mogla prevzeti, pismonoši ni preostalo drugega, kot da ga je čez čas pustil kar v njenem domačem poštnem nabiralniku. Gledano s formalnopravnega vidika je sicer res, da je za KPK enako, kot če bi pismonoša nekdanji premierki vročil poštno pošiljko. Četudi je pravno gledano enako, gledano z vidika zaželene integritete državni funkcionarjev ni niti približno enako.
Kljub temu nas v tem hipu menda lahko z optimizmom navdajata dve novici: prvič, KPK bo ne glede na vse lahko v naslednjem tednu nadaljevala presojo ugotovitev, ki zadevajo kandidaturo Bratuškove za evropsko komisarko, in drugič, parlamentarna mandatno-volilna komisija bo razpravljala o predlogih opozicijskega SDS. Predlogi SDS se, kajpak, nanašajo na domnevne kršitve v postopku potrjevanja teh slovenskih komisarskih kandidatov in na morebitno uvedbo postopka zaradi kršitve integritete zoper dva poslanca državnega zbora, ki sta po junijskih volitvah edina pozabila KPK v zakonskem roku predložiti poročilo o svojem premoženjskem stanju.
Če se ustavimo kar pri prvem delu predlogov in zahtev največje opozicijske poslanske skupine: 13. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije izrecno določa, da lahko Komisija za preprečevanje korupcije »zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali zaradi kršitev etike in integritete javnega sektorja« bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi prijave pravne ali fizične osebe uvede postopek zaradi suma korupcije oziroma kršitve predpisov o nasprotju interesov in omejitvi poslovanja ali o lobiranju. V skladu s tem zakonskim določilom je SDS MVK pozval, naj predlaga državnemu zboru, da začne postopek zaradi suma korupcije pri predlaganju treh kandidatov za člane Evropske komisije na seji vlade 31. julija. Vlada mag. Alenke Bratušek je namreč 31. julija letos predlagala tri kandidate, podpredsednico SD mag. Tanjo Fajon, predsednika Desusa Karla Erjavca kot kandidata Desusa in, ne nazadnje, tudi takratno premierko v odstopu. V SDS so poleg tega prepričani, da bi bilo nujno treba uvesti postopek preverjanja sumov, da je šlo za koruptivno odločanje tudi na dopisni seji vlade, ki je bila 5. septembra.
Kakor koli, ker se (spet, jasno, gledano s pravnega vidika) misli, da je bil osnutek poročila, ki ga je KPK sprejela že 9. septembra, Bratuškovi vročen šele 29. septembra, bo morala KPK z njenim predsednikom Borisom Štefanecem na čelu zdaj počakati še do torka, 7. oktobra. Zakaj, na kaj? Vse do takrat se lahko Bratuškova (ali njen odvetnik v njenem imenu) namreč še lahko »izreče o navedbah, ki so zapisane v osnutku ugotovitev KPK«.
Če vso to komedijo sprenevedavosti poskušamo presojati po zdravi kmečki pameti, nikakor ne moremo biti presenečeni, da je nazadnje celo Štefanec, ki je bil svojčas, skupaj z Bratuškovo, ja, celo član Pozitivne Slovenije, izjavil tisto, kar je izjavil. In kaj je izjavil? Dejal je, da KPK pod njegovim vodstvom pač ne more sprejemati kritike, da dela (pre)počasi, samo zato, ker vročitve preiskovancem potekajo natanko tako, kot je predvideno v slovenski zakonodaji. Opozoril je tudi, da je Odvetniška pisarna Čeferin, ki zastopa nekdanjo premierko, pošto KPK prejela pravočasno. Da sta Bratuškova in odvetniška pisarna, ki jo zastopa, imeli več kot dovolj časa za to, da bi se korektno odzvali. Pripomnil je še nekaj: da bo treba v Sloveniji poiskati zadostno politično voljo za boj proti korupciji, takšno politično voljo, ki bo vključevala tudi protikorupcijski boj »v lastnih vrstah«, ter da bo treba zagotoviti tudi znatno višja stopnja integritete delovanja javnega sektorja, zlasti višjo stopnjo integritete najvišjih državnih uradnikov oziroma funkcionarjev. Zveni logično.
Štefanec jim gre v nos
Aleksander Čeferin, odvetnik mag. Alenke Bratušek, je zgrožen in ogorčen. Zakaj ogorčen? Ker se mu zdi, da je predsednik KPK Boris Štefanec s svojimi kritičnimi izjavami in komentarji pokazal, da ne more nepristransko presojati o sumu koruptivne izbire kandidatke za evropsko komisarko iz Slovenije. Čeferin je poleg tega tudi zgrožen, saj je KPK že minulo sredo zaprosil za osnutek ugotovitev. Zato bo predlagal izločitev Štefaneca iz nadaljnjega postopka odločanja KPK o kandidaturi Bratuškove. Kdaj že pa bi lahko pismonoša Bratuškovi vročil osnutek ugotovitev? Bi, ja, če bi ga bila pripravljena prevzeti.
