To, kar se je zgodilo Mojci Centa Debeljak, je deležno največje kritike. Verjamem, da ji ni bilo lahko, ko je v rokah držala kos papirja, na katerem je prebrala, da bo ostala brez sina, če bo še naprej opravljala svoje delo. Ne predstavljam si, kako močno jo je moralo stisniti pri srcu, koliko bolečine je doživela, ko je samo pomislila, da je v tistem trenutku nekdo, ki ji je verjetno blizu, v smrtni nevarnosti. Pustimo podrobnosti, da s(m)o mediji pretiravali s predstavami, kako je bilo nesrečno pismo grožnje pravzaprav videti, kakšne fotomontaže so se šli tisti, ki so si upali zle misli usmeriti na nedotakljivost oz. poseči po največji pravici, ki jo imamo, življenju. Skrbi in bega me to, kdo se gre te umazane igre in kaj je pravzaprav cilj. Zmaga Zorana Jankovića na prvih predčasnih državnozborskih volitvah v zgodovini samostojne Slovenije je bila že na začetku nerealna. Čeprav je z glasovnicami očitno vse »štimalo« in je večina odločila njemu v prid, mu ni uspelo sestaviti vlade. To se je vedelo že vnaprej in tega v deželi hinavščine in igric ni težko izpeljati. Sploh če imaš močne akterje, ki pišejo natanko taka pisma, kot ga je prejela Mojca Centa Debeljak.
Jasno seveda je, da so kriminalisti opravili posebno preiskavo primera in da podrobnosti o tem še niso znane. Zato tudi mi ne moremo vedeti, kdo je avtor napisanega. Verjamem, da je bil to plačanec, ki je naredil nekaj po naročilu, in to z zelo jasnim ciljem. Uničiti Jankovića ali pa vsaj vzeti nekaj tistih glasov, ki odtehtajo zmago na volitvah. To, da ima družina Janković precej masla na glavi, vemo vsi. Ampak imajo ga prav vsi. Levi, desni, sredinski in tudi tisti, ki se šele poigravajo z idejo, kako priti do državnih jasli in izpeljati čim več zasebnih poslov. V tem je trenutni ljubljanski župan največji »maher« in ga ne zagovarjam. Prav tako pa ne zagovarjam podlih igric z naslovom, kdo preganja koga in kaj je cilj tega. Če je cilj takih pisem uničenje Zorana Jankovića, naj se boj raje preseli k neposrednim obračunom, stran od nedolžnih ljudi na položajih, kjer opravljajo zgolj svoje delo. Res ni potrebe po tem, da ogrožate življenja drugih. Fantje, saj se vendar znate boriti po moško, eden na enega, ali niti tega več ne zmorete?
