NEPOJASNJENO PREMOŽENJE

Kdo pa bo plačal davke? »Denarja mi ne morejo pobrati, ker ga nimam«

Objavljeno 09. marec 2017 21.17 | Posodobljeno 09. marec 2017 21.22 | Piše: STA, S. U.

Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik mora plačati 1,6 milijona evrov davka, a denarja menda nima.

LJUBLJANA – Upravno sodišče je potrdilo ugotovitve Finančne uprave RS (Furs), ki je pri nekdanjem direktorju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Urošu Rotniku odkrila za 3,9 milijona evrov nepojasnjenega premoženja in mu odredila plačilo 1,6 milijona evrov davka, je poročala Televizija Slovenija. Rotnik je dejal, da mu tega denarja ne morejo pobrati, ker ga nima.

Boril se bo do konca

»Denarja mi ne morejo pobrati, ker ga nimam. Oni so mi napisali, da moram plačati več davka, kot sploh imam premoženja,« je sodbo za Televizijo Slovenija komentiral Rotnik, ki ne izključuje možnosti osebnega stečaja. Hkrati napoveduje dolgotrajno bitko z državo. »Vložili bomo revizijo zoper postopek, potem pa so še naslednje stopnje naprej. Jaz se bom boril do konca, ker sem prepričan, da je bilo vse prav,« je povedal Rotnik. Prepričan je, da so inšpektorji ravnali nepravilno in nezakonito, zato je vložil tudi več ovadb.

Namestnik generalne direktorice Fursa Peter Jenko je za Televizijo Slovenija dejal, da je postopek pravnomočno končan, njihova odločitev pa je bila potrjena. »Tudi glede na to, da na kazenskem področju še tečejo nekateri postopki, pa tega ne moremo komentirati,« je dejal.

Materi daroval več kot milijon

Davčni inšpektorji so pregledali Rotnikovo poslovanje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011, kar se delno prekriva z njegovim zaključkom vodenja Teša. V tem času naj bi bil Rotnik poleg redne porabe kupil vikenda na Krku in v Moravcih, v vrednostne papirje vložil 1,1 milijona evrov, materi daroval 1,2 milijona evrov, 750.000 evrov nakazal podjetju v Luksemburg ter posodil 670.000 evrov.

Rotnik ocenam inšpektorjev očita več postopkovnih napak in nepravilno ugotovljeno stanje premoženja. Večji del denarja je, kot trdi v zagovoru, zaslužil v privatizaciji v BiH, kjer so se »dobički izplačevali gotovinsko« in zato za večino ni preverljivega denarnega toka prek transakcijskih računov. Prav tam je po njegovih navedbah nastala razlika, ki so jo odkrili davčni organi.

Deli s prijatelji