NA KOŽO

Kdo nas farba?

Objavljeno 11. december 2016 23.35 | Posodobljeno 11. december 2016 23.36 | Piše: Matej Lahovnik

Če se iz primera Helios ničesar ne naučimo, potem nam res ni pomoči.

Upravljavci državnega premoženja v Sloveniji spreminjajo državno srebrnino v državno železnino. Najlepše je to pokazal primer Helios, pred tem pa že tudi NKBM, NLB ali Telekom. Država je pred tremi leti Helios najprej prodala avstrijskemu Ringu za 167 milijonovo evrov. Ring je Helios združil z avstrijskim proizvajalcem, poslovanje Heliosa stroškovno racionaliziral ter vse skupaj prodal naprej Japoncem za 572 milijonov evrov. Avstrijski Ring je torej z nakupom, prestrukturiranjem in preprodajo Heliosa fantastično zaslužil, upravljavci državnega premoženja pa so še enkrat dokazali svojo nesposobnost. Če bi država znala sama upravljati državno premoženje in nato z njegovo prodajo zaslužiti tako, kot je avstrijski holding, potem se ne bi spraševali, kje postrgati nekaj milijonov evrov za zdravstvo ali šolstvo. Japonci naj bi se sicer že leta 2011 zanimali za vstop v Helios, ampak je takratna uprava ocenila, da kakor niso primerni. Ironija je toliko večja, ker je takratni predsednik uprave zdaj član nadzornega sveta Gorenja, ki je vredno osemkrat manj kot pred gospodarsko krizo.

Če se iz primera Helios ničesar ne naučimo, potem nam res ni pomoči.

Pred dnevi smo lahko ugotovili, da Panasonic za Gorenje ni bil pripravljen odšteti niti polovico tistega, kar je japonski Kansai plačal za Helios. Zakaj začnejo tečaji delnic državnih podjetij na borzi hitro naraščati takoj po tem, ko se najavi njihova odprodaja oziroma privatizacija? Očitno trg predvideva, da bo po prodaji konec slabega korporacijskega upravljanja. Strateški investitor lahko vrednost podjetja ali banke poveča že s tem, ko prepreči prelivanje denarnega toka prek spornih pogodb v korist različnih interesnih skupin, ki tvorijo tako imenovana tranzicijska omrežja. Državna podjetja in banke so zato vredne precej manj, kot bi bile, če bi jih upravljal odgovoren zasebni lastnik. Zasebni lastnik pač ne bo kradel samemu sebi. Če se s takšnih primerov, kot je Helios, ničesar ne naučimo, potem nam res ni pomoči. Zato se moramo vprašati, kdo in zakaj nas farba s tezo, da se z državnim premoženjem odgovorno upravlja, ter kakšne koristi ima od tega.

Deli s prijatelji