DVOJNA MERILA

Kdo naj bo užaljen: Medja ali komitenti NLB?

Objavljeno 14. avgust 2014 17.14 | Posodobljeno 14. avgust 2014 17.14 | Piše: T. L.

V NLB se da: za izbrance tako posojila kot višje obrestne mere. Medja naj bi članu uprave pomagal do ugodnejše obrestne mere za depozit, s čimer je pridobil več kot 300 evrov obresti.

Janko Medja.

LJUBLJANA – Iz državne NLB iz tedna v teden prihajajo, recimo temu, ne preveč spodbudne informacije, ki kažejo, da kljub velikim besedam šefa NLB Janka Medje o spremenjenih praksah, ki naj bi jim po novem banka sledila, očitno ni tako.

Kdo naj bo užaljen?

Pretekli teden so Finance poročale o zneskih, ki jih v NLB med drugim zaradi stresne narave dela namenjajo tudi tečajem joge in meditacije, v banki pa so bili nato zelo nezadovoljni nad fotomontažo Medje v enem od položajev v jogi (lotusov cvet), češ da je žaljiva za Medjo in samo banko.

Morda pa bodo užaljeni predvsem komitenti NLB, če držijo informacije, o katerih poroča današnji Dnevnik: in sicer, da so v banki članu uprave NLB Nimi Motazedu, ki je lani maja svoj depozit prenesel iz Avstrije, odobrili višjo obrestno mero od najvišje dopustne v tistem času. Z vezavo 130.000 evrov za 13 mesecev je namreč Motazed po informacijah Dnevnika dobil 3,8-odstotno letno obrestno mero, ki pa v tistem času ni veljala za navadne komitente.

Komitentom so tako maja lani za 13-mesečno vezavo do 250.000 evrov ponujali 3,25-odstotno obrestno mero, najvišja dopustna pa se je znižala na 3,55 odstotka. Za Motazeda, ki je kot član uprave med prvimi seznanjen s tem, kako se bodo v prihodnje gibale obrestne mere v NLB, pa je bila očitno narejena izjema ... In izjemo bi morala s posebnim sklepom odobriti celo predsednik in član uprave Medja ter Blaž Brodnjak. Oba sta aprila lani v NLB položila večje zneske, vendar v NLB za časnik niso hoteli pojasniti, po kakšni obrestni meri. 

Z banko v težavah lani zaslužil 157.000 evrov

Odobritev ugodnejše obrestne mere je v banki, ki je v hudih težavah in se nenehno rešuje z davkoplačevalskim denarjem, zaposlila celoten aparat banke, z ugodnejšo obrestno mero pa je Motazed pridobil več kot 300 evrov obresti. Kar je sicer, kot piše časnik, manj kot njegova enodnevna bruto plača. Lani je od februarja, ko je nastopil funkcijo člana uprave, zaslužil 157.600 evrov. 

Menda pa Motazed ni edini visoki uslužbenec NLB, ki ima privilegije pri bančnih poslih. Člani uprave, poslovodstvo banke in njihovi družinski člani posledic kreditnega krča in strožjih pogojev pri najemanju posojil očitno ne čutijo. Lani so posamezniki pri NLB najeli za 1,9 milijona evrov novih posojil in jih odplačali 1,7 milijona evrov. Skupina NLB pa jim je izdala tudi garancije in druge bančne zaveze. 

Deli s prijatelji