Kdo je upočasnil 
reformo sodstva?

LJUBLJANA – Vse kaže, da bomo tudi na nedvomno težko pričakovano reformo sodstva (na za vse sodelujoče sprejemljivo uveljavitev sprememb zakonov o sodiščih in o sodniški službi, ki naj bi omogočila večjo učinkovitost delovanja sodne veje oblasti) morali počakati, natanko tako – vsaj še nekaj časa. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je namreč nedavno res v medresorsko in strokovno usklajevanje poslalo predloga novel zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, katerih uveljavitev naj bi pomenila pomemben začetek tako imenovane sodne reforme, vendar je zaradi odzivanja strokovne javnosti zdaj tudi sklenilo, da ne bo hitelo na vrat na nos. Odločilo se je, da bo raje temeljito proučilo prav vsa mnenja in pripombe (tiste, ki jih je že do zdaj prejelo, in druge, ki jih najbrž še bo) ter nazadnje pripravilo nov predlog novel obeh omenjenih zakonov, ki bo predvidoma še kakovostnejši od prvotnega (delovnega?) predloga, ki ga je sicer resda, kot rečeno, že predstavilo v medresorskem in strokovnem usklajevanju.

Vsi za samostojnost in ugled sodstva

Seveda drži, da je minister dr. Senko Pličanič do zdaj napovedane spremembe obeh zakonov pred šestimi dnevi že pojasnjeval članom sodnega sveta in da so se tudi člani strokovnega sveta za sodobno pravosodje, ta deluje kot posvetovalni organi ministra, z njimi seznanili minuli petek, 14. decembra. No, četudi je ministrstvo za pravosodje in javno upravo do zdaj predstavljene spremembe do pred nekaj dnevi zagovarjalo kot »paket zakonskih sprememb za zagotavljanje delovanja pravne države« – z njihovo uveljavitvijo naj bi namreč, kot je zapisalo v sporočilu za javnost, končno zadovoljivo povečali samostojnost in preglednost delovanja sodstva v prid njegovemu večjemu ugledu, hkrati pa zagotovili večjo učinkovitost postopkov in razbremenitev sodnikov za skrajšanje povprečne dobe odločanja in odpravo zaostankov ter povečanje izbire uporabnikov storitev celotnega pravosodja –, zdaj ugotavlja, da bo pripravljeni noveli vendarle mogoče še dodatno izboljš(ev)ati. Da je to konec koncev tudi zaželeno. Razlog za to naj bi bil predvsem »dober odziv različnih predstavnikov sodstva na pripravljeni paket zakonskih sprememb«.

Rok za pripombe in dopolnitve se je iztekel, pravi ministrstvo za pravosodje in javno upravo v svojem sporočilu, v tem času smo od sodstva prejeli številna menja in predloge, »tako s strani posameznih okrajnih, okrožnih in višjih sodišč kot tudi vrhovnega sodišča, sodnega sveta, Slovenskega sodniškega društva in upravnega sodišča«: »Mnenja in pripombe še prihajajo, ministrstvo jih bo temeljito proučilo in v skladu z njimi pripravilo nov predlog novel obeh zakonov. Med vsemi prispelimi mnenji in predlogi vsebinsko in strokovno dodelano še posebno izstopajo predlogi predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, predsednika višjega sodišča v Ljubljani Jerneja Potočarja in predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Antona Panjana.«

Strokovno dodelana »mnenja«? Vrhovno sodišče je, na primer, po seji kolegija predsednika Masleše, pred osmimi dnevi, ministrstvu poslalo svoje pripombe in poudarilo, da je pripravljeno sodelovati pri oblikovanju končnega predloga obeh zakonov. Z obžalovanjem pa je tudi ugotovilo, da ministrstvo pri nobenem od obeh predlogov ni upoštevalo rešitev, ki mu jih je posredovalo avgusta. Poudarilo je, da predlagane spremembe ne zagotavljajo občutnejših izboljšav, četudi ministrstvo to obljublja v utemeljitvi predlaganih novosti, saj v resnici ne rešujejo vprašanj, ki so ključnega pomena za učinkovito in uspešno poslovanje sodišč, saj »ostajajo zgolj na načelni ravni, nekatere predlagane rešitve pa so celo v nasprotju z njimi«.