Razumem, da naši politiki na oblasti potrebujejo nove avte, ni mi pa jasno, zakaj prav največje, najdaljše, najdražje. Glede na to, da niti država niti vlada še zdaleč nista med najboljšimi.
Če bi imel keš, dovolj keša, bi si tudi sam najbrž omislil kaj močnejšega, hitrejšega, varnejšega, da ne naštevam. Vsekakor pa jaguarja ali forda mustanga ne bi nabavil zgolj zato, da bi enkrat v življenju – ali pa tudi ne – z njim protokolarno zapeljal neko ful pomembno osebo. Angelo Merkel, na primer, s katero je državni uslužbenec pred kamerami opravičeval naskok slovenske politične vrhuške na audije in beemveje.
Ljudska golf in clio pač ne ustrezata protokolu, smo slišali. Jasno, za nemško kanclerko in podobne kalibre je dobro samo najboljše. Eden od razpisnih pogojev za nove konjičke vladnega voznega parka je bila tako tudi medosna razdalja – dolžina vsaj 2900 mm, samo takšna menda nudi dovolj udobja državnikom. Dejstvo, da naša država preprosto ne spada med najboljše, kaj šele najbogatejše, očitno ni pomembno, dejstvo, da naši policisti za faloti krevsajo v naluknjanih in scufanih vozekih, tudi ne, še manj odgovorne brigajo predpotopni vozni parki patronažnih sester.
Res je, Nemčija je naš najpomembnejši gospodarski partner, ampak šparovni severnjaki nam najbrž ne bi preveč zamerili, če bi končno tudi mi južnjaki začeli varčevati in bi izbrali kaj manj dragega od njihovih paradnih primerkov. Zakaj za slovensko vladajočo garnituro ne bi bila prikladna kaka precej cenejša ruska limuzina? Ne nazadnje z Rusi odlično sodelujemo in smo iz Ruske kapelice na Vršiču naredili škofijo.
No, vzhodnjaške, nekoč komunistične robe že Titej ni preveč maral, kar spomnite se, čeprav je bila Sovjetska zveza velika sestra Socialistične federativne republike Jugoslavije. Maršal se je raje pogrezal v fotelje blindiranih mercedesov, kot da bi se pustil prevažati in premetavati v volgi ali moskviču. Slovenski premier seveda še zdaleč ni Tito, zagotovo pa ni nič manj rad na konju. Če že na konju ne more biti, je rad pa vsaj dobro v sedlu.
