NAGRADA

Kdo bo letošnji jakob?

Objavljeno 26. januar 2017 15.15 | Posodobljeno 26. januar 2017 15.15 | Piše: Primož Hieng

Poleg nagrad snovalec in sejalec v slovenskem turizmu vsako leto podeljujejo še jakoba, ki s svojim poslanstvom in pomenom sega prek meja, torej v regijo Alp in Jadrana. Mednarodna komisija po zapisanih merilih izbere najboljšega, ki prispeva pomemben del v mozaik inovativnega turističnega prizadevanja regije Alpe–Jadran. Jakoba za turistično kakovost in odličnost v regiji Alpe–Adria za leto 2017 bodo podelili iza uresničene turistične projekte na temo Inovativni turistični programi za aktivni dopust v naravnem okolju.

Na razpis, ki se je iztekel minuli petek, so se lahko prijavili najrazličnejši nosilci oziroma avtorji že uresničenih in izvajanih inovativnih ter izvirnih primerov projektov, programov v naravi oziroma naravnem okolju kot turistične ponudbe. To so lahko posamezniki, podjetja, društva in drugi nosilci turističnega prizadevanja na območju regije Alpe–Jadran. Nagrado bodo že po tradiciji podelili na sejmu Natour Alpe-Adria, ki bo od 1. do 4. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Prvega jakoba so podelili leta 2011 hotelu Triglav z Bleda in kuharski šoli chefa Uroša Štefelina. »Prejemniki nagrade so z inovativnim projektom zadeli bistvo sodobnih regionalnih in lokalnih kulinaričnih nagovorov v turizmu. Ti so usmerjeni k mladim med 9. in 12. letom starosti, torej k bodočim potencialnim turistom,« so zapisali v utemeljitvi člani komisije Joško Sirk, gostilničar in dobitnik Michelinove zvezdice iz sosednje Italije, Denis Ivošević, predstavnik Hrvaške, Lojze Wieser, založnik in kulinarik iz Avstrije, in predsednik dr. Janez Bogataj.

Leta 2012 so podelili dva jakoba. Prvega je prejel Nature Park Zirbitzkogel-Grebenzen – Naravni park v gibanju. »Pri projektu z avstrijske Štajerske lahko govorimo o izraziti inovativnosti, ki je povezana z osrednjo težnjo svetovnega turističnega razvoja, tj. sonaravni in trajnostni razvoj. Projekt je izjemno kakovosten tudi zaradi infrastrukture in temelji na branju narave skozi kulturo branja. Komisija meni, da je to lahko dober vzorčni primer ne le za Avstrijo, ampak za celotno evropsko turistično prizadevanje.«

Drugi jakob je ostal doma, na Bledu. Prejela ga je družba Sava Turizem, Camping Bled, za ekološko vasico Gozdnih vil v tamkajšnjem kampu. »Projekt Ekološka vasica Gozdnih vil je inovativna ponudba v siceršnji ponudbi kampov,« so zapisali člani komisije. »Njegova inovativnost je v tem, da hišice izvirajo iz lokalne turistične dediščine (kultura, gozdarstvo) in da turistične vsebine, kot sta prehrana in higiena, temeljijo na lokalni kulturi. Posebna vrednost projekta je, da je bila turistična ponudba ustvarjena razmeroma preprosto, brez pretiranih milijonskih vlaganj. Rezultati so zavidljivo dobri.«

Leta 2013 je šel jakob spet v sosednjo Avstrijo, prejela pa ga je Hiša presenečenj v Gmündu. Mednarodna komisija v sestavi prof. dr. Janez Bogataj, predsednik, ter člana Joško Sirk iz Italije in Lojze Wieser iz Avstrije je zapisala: »Društvo Pankratium je v prenovljenem srednjeveškem hospicu iz 12. stoletja uredilo Hišo presenečenj, ki je izrazito inovativen primer vsebin za vizualno dojemanje tonov in zvoka s 40 različnimi vsebinami. Za njihovo uresničitev so vključili 40 umetnikov iz vse Evrope, ki so prispevali inovativne rešitve za dojemanje zvočnega sveta. Hiša presenečenj tako nagovarja različne starostne skupine in omogoča paleto doživetij.« Komisija je podelila posebno priznanje tudi Turističnemu rudniku v Mežici, ki ga lahko v podzemlju Pece spoznavamo s kolesarjenjem ali vožnjo s kajaki.

Nagrado jakob 2014 so podelili Odprti kuhni, ki je po mnenju komisije izredno inovativna in originalna ponudba ulične prehrane. »Presegla je vsa pričakovanja, tako glede obiska kot pestrosti ter kakovosti. Naslednja pomembna sestavina Odprte kuhne je njena odprtost tudi z vsebino, ki je kulinarično multikulturna, saj se ob jedeh 24 gastronomskih regij Slovenije predstavljajo tudi druga kulturna okolja,« je zapisano v obrazložitvi komisije. Lior Kochavy, direktor projekta Odprta kuhna, je ob podelitvi povedal, da so zelo počaščeni in hvaležni komisiji: »Ob tem se zahvaljujemo javnemu podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, našim kuharskim mojstrom in seveda obiskovalcem, saj smo skupaj z njimi ustvarili zdaj že tradicionalni petkov kulinarični dogodek. Eden izmed glavnih ciljev Odprte kuhne je bil ponuditi najboljšo in pestro ponudbo hrane na enem kraju, hkrati pa pripraviti dogodek, ki bo namenjen vsem, tako domačim kot tujim obiskovalcem. Veseli nas, da je mednarodna nagrada pripadla Sloveniji, nam pa prinesla potrdilo, da sta naša energija in vloženo delo opažena. Hkrati nam nagrada pomeni tudi veliko motivacijo in zagon za nadaljnje delo.«

Tudi Hrvaška je bila kot del prostora Alpe-Adria deležna jakoba, saj so ga leta 2015 podelili Ekonomski in turistični šoli Daruvar za Sladke spominke. Tema je bila zanimiva: sodobne interpretacije kulturne dediščine lokalnih in regionalnih jedi. Temu primerno se je za jakoba 2015 prijavilo 18 kandidatov, 14 iz Slovenije in štirje iz Hrvaške. Strokovna komisija pod vodstvom dr. Janeza Bogataja ter s članoma Jožkom Sirkom in Janezom Bratovžem ga je dodelila Sladkim spominkom za inovativno ponudbo medenjakov in čokolad s simboli mesta. V obrazložitvi so zapisali: »Komisija pozdravlja sodelovanje šole s tehnično šolo, kjer so pripravili orodja za izdelavo piškotov in čokolad. Zlasti pozitivni sta vključitev mladih v načrtovanje konkretnih izdelkov in njihova prisotnost na turističnem trgu.« Izmed vseh prispelih ponudb so še posebno pohvalili Culo dobrot iz Blagajeve dežele, Večerjo na zajli in Učno igralnico pekarna Mišmaš.

Z lanskim jakobom se lahko pohvalijo v Cerknem. Mednarodna komisija je ugotovila, da je Gozdni selfness resnično nov in svež turistični proizvod: »V projekt prihajata in sta vanj vtkani izjemna volja ter energija njegovih mladih nosilcev, ki se spajata z energijo naravnega okolja čudovite cerkljanske narave. Komisijo še posebno veseli dejstvo, da je to proizvod, ki ga (kot model) njegovi avtorji in avtorice lahko uspešno prenesejo tudi v druge turistične destinacije. Proizvod tudi dokazuje, kako je treba razvijati enostavne lokalne ali regionalne turistične vsebine, ki izvirajo iz lokalne nuje in razmer, ki jih ponuja narava s svojimi pozitivnimi učinki na človeka.«

Cerkljanski Gozdni selfness je prejemnik še dveh nacionalnih nagrad za inovativnost, saj so pred tremi leti dobili nagrado snovalec za najbolj inovativno idejo v slovenskem turizmu, pred dvema letoma pa so bili še finalist sejalca 2015. Gozdni selfness je prejel tudi prvo mednarodno nagrado za najboljši turistični produkt s področja narave Best Active Tourism Product v sklopu mednarodne turistične borze FITUR v Madridu.

Deli s prijatelji