Po mrzlih in sneženih zimskih dneh se pogosto sprašujemo, kdaj bo vendar že nastopila pomlad. Pa ne koledarska. Ta pravi, da je pomlad letni čas v zmernih geografskih območjih, ki traja od 21. marca (pomladansko enakonočje) do 21. junija (poletni solsticij – sončni obrat). In ne meteorološka, ki zavzema mesece marec, april in maj. Ta prihaja že ta teden, v petek bomo končali meteorološko zimo. Zanima nas pomlad v jeziku rastlinskega sveta.
Letošnja zima nam prinaša nadpovprečno količino snega. Začelo se je že v prvi polovici decembra, ko je nekatere predele Slovenije prekrila tudi rekordno debela odeja za ta mesec. Sneg je sicer pred božičem pobralo povsod po nižinah. Snežiti je spet začelo 13. januarja in od takrat marsikje ni skopnel, saj vedno znova zapade nov. Tudi v obdobju med 20. in 24. februarjem je snežilo v večjem delu države.
Razvojni cikel rastlin
je zelo odvisen od dejavnikov okolja, še posebno od temperaturnih razmer. Največ rastlin zmernega pasu se aktivira, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi za dalj časa preide nad določen temperaturni prag. Tako določeni temperaturni prag je tudi eden od pogojev za klasifikacijo regij, kjer lahko gojimo določene rastlinske vrste. Tudi na naših vrtovih. Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide temperaturni prag, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.
Vegetacijski prag v agrometeorologiji določimo, ko spomladi temperatura zraka vsaj šest dni zaporedoma ne pade pod 5 °C. Po identičnem postopku določimo tudi jesenski temperaturni prag. Letna rastna doba, ki jo omejujeta spomladanski in jesenski temperaturni prag 5 °C, med leti precej niha, v zadnjih dvajsetih letih pa se rahlo podaljšuje. Vegetacijsko obdobje je v novejšem obdobju za deset do dvanajst dni daljše v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in Gorenjskem, manjše pa so razlike na Štajerskem, v severovzhodni Sloveniji in na Goriškem.
S takim določanjem temperaturnega praga se izognemo zavajajočim spomladanskim otoplitvam, ki lahko zdramijo prve znanilce. Kar pa še ne pomeni začetka vegetacijske sezone za večji del rastlin. Na Goriškem in Vipavskem spomladanski prag 5 °C običajno nastopi zadnjo dekado februarja, v večjem delu osrednje Slovenije v drugi dekadi marca, v hribovitih predelih Gorenjske pa v drugi dekadi aprila.
Pomlad prihaja zgodaj
V do zdaj največji študiji o vplivu segrevanja Zemljinega ozračja na letne čase so znanstveniki primerjali podatke iz številnih evropskih držav o rastlinski vegetaciji. Izsledki so bili vključeni tudi v 4. poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov. Ugotovili so, da pomlad prihaja prej kot nekoč, kar ustreza vzorcu klimatskih sprememb.
Predmet proučevanja je bilo blizu 550 rastlin in nekaj živali iz 21 evropskih držav med letoma 1971 in 2000. Pomemben kazalnik pomladi je, denimo, forzicija (Forsithia). V desetletjih, ugotavljajo raziskovalci, se je začetek cvetenja te rastline premaknil skoraj za ves mesec – z aprila na marec. Preračunano na vso celino se v Evropi zadnjega pol stoletja pomlad začenja prej: v posameznem desetletju je za dva dni in pol zgodnejša. V zadnjih nekaj letih se v Evropi pomlad začne od šest do osem dni prej kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker to poruši ravnovesje v prehranjevalni verigi, sprememba koledarja pomeni veliko težavo za posamezne rastlinske in živalske vrste. Podatki kažejo, da tudi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih pomladanski prag rani, v večjem delu države se pojavlja od tri do trinajst dni bolj zgodaj kot v obdobju 1961–1990.
Kje ste, zvončki?
Torej, kdaj bomo lahko spet na naših vrtovih občudovali prve spomladanske znanilce in opravljali prva dela? Za začetek mogoče ugotovitev, da je za cvetenje zgodaj cvetočih rastlin značilna izjemno velika variabilnost med leti. Tudi do 60 dni pri zvončku (Galanthus nivalis) in ivi (Salix caprea), pri leski (Corylus avellana) celo 80 dni.
Lahko pa rečemo, da se prvi cvetovi zvončka v povprečju v osrednji Sloveniji pojavijo v tretji dekadi februarja, na Štajerskem, Dolenjskem in v severovzhodni Sloveniji v drugi dekadi februarja, na Primorskem in Goriškem pa že v zadnji dekadi januarja. Podobno je tudi z začetkom cvetenja navadne leske.
Običajno leska praši v prvi polovici februarja, v toplejših legah pa konec januarja. V zimah z daljšimi otoplitvami, kot je bila na primer leta 2007, se je prašenje leske začelo v večini opazovanih krajev najzgodneje v nizu opazovanj od leta 1960. V prvih januarskih dneh smo tako na osončenih legah že opazili razpotegnjene mačice, ki so iztresale cvetni prah.
Cvetni prah
Po ugotovitvah Inštituta za varovanje zdravja RS in Arso bo letos, ko bodo padavine in mraz popustili, v celinskem delu države v zraku lokalno do največ srednje visoka koncentracija cvetnega prahu leske in jelše. V zraku bodo posamezna zrna tise. V Primorju bo koncentracija cvetnega prahu leske do srednje visoka, cipresovk in jelše nizka, v zraku bodo tudi posamezna zrna jesena. Tudi letos smo opazovali začetek cvetenja leske že v topli prvi polovici januarja in v prvih toplih dneh februarja (na sliki) tudi prve pogumne zvončke, ki pa so še sramežljivo držali zaprte cvetove.
Napoved
Slovenijo je čez vikend zasulo s snegom. Visokogorje ima že od 2,7 do 3,4 m snega. Na Kočevskem in v više ležečih predelih Gorenjske je odeja debela več kot meter, tudi v osrednji Sloveniji, v delu Dolenjske in na Postojnskem ga je več kot pol metra. Manj ga je v severovzhodni Sloveniji, malo nad 10 cm. Od četrtka do petka bo nad osrednjo in zahodno Evropo območje visokega zračnega tlaka. Ob koncu prihodnjega tedna pa se bo iznad Sredozemlja nad južni Balkan predvidoma pomikalo plitvo ciklonsko območje, nato se bo spet vzpostavil anticiklon. V četrtek in petek bo suho, sprva bolj oblačno, v petek pa delno jasno. Ob koncu tedna bo nekaj možnosti za prehodne padavine, a količina se po modelski napovedi še spreminja od zelo majhne do zmerne. V začetku prihodnjega tedna bo spet bolj stabilno in nekoliko hladneje.
26. februar 1995
Čez dan in v prvi polovici noči je povsod obilno deževalo, v višjih legah pa snežilo, meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila do nižin. Na nekaterih postajah v južnem in vzhodnem delu Slovenije so naslednje jutro zabeležili najvišjo dnevno višino padavin v februarju v zadnjih desetletjih. Na Travi na Kočevskem je padlo 105 mm, v Ložicah na Kozjanskem 67, na Malkovcu nad Sevnico 63, na Framu pri Mariboru 52 in v Murski Soboti 41 mm padavin. Na Kredarici je v 24 urah zapadlo kar 85 cm snega.
Prihaja marec, sušec, brstnik, brezen
Če sušca dolgo sneg leži,
to setev močno zamori.
Sušca sneg smodi, travnov pa gnoji.
