LJUBLJANA, LONDON – Vsak čas, no, najpozneje jutri, nas bodo pristojni menda seznanili z rezultati stresnih (obremenitvenih) testov naših bank. Pristojnim se, kajpak, ne mudi, saj bi očitno radi slovensko javnost (slovenske davkoplačevalce) pred tem čim bolje pripravili. Pripravili? Ja, da jim bo čim več državljank in državljanov verjelo, da je ogromna bančna luknja, ki nam jo bodo nazadnje razkrili, pravzaprav nekaj povsem pričakovanega oziroma celo dobra novica. Kakor koli, iz Banke Slovenije (BS) so predvčerajšnjim potrdili, da je njihov svet že obravnaval rezultate stresnih testov, a bodo ti vsem dostopni šele v naslednjih dneh. Znova so tudi ponovili, da verjamejo, da bodo slovenske banke tudi po objavi stresnih testov delovale normalno in da je Družba za upravljanje terjatev bank že pripravljena na prenos slabih terjatev iz naših bank. Krasno, a ne? Seveda pa to, kako zelo bomo državljani po objavi (zaradi objave) rezultatov stresnih testov v stresu, ni ključno vprašanje. Pomembneje bi bilo od vlade in Banke Slovenije dobiti odgovor na drugo vprašanje: če smo za dokapitalizacijo slovenskih bank pripravljeni nameniti celo 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (več milijard evrov), bi morali tisti, ki to navdušeno zagovarjajo, vsaj jasno in glasno vnaprej pojasniti, kaj bodo z lastniškim deležem države v teh bankah storili, ko jim bodo (na račun slovenskih davkoplačevalcev) znova zagotovili visoko kapitalsko ustreznost. Še sploh če upoštevamo, da se težave (zagate in zadrege) naših bank poglabljajo tudi med pričakovanjem objave stresnih testov. Drži, da so se tudi v Avstriji ali Belgiji ali ZDA reševanja nekaterih svojih bank lotili podobno, vendar je hkrati tudi res, da so bili Avstrijci, Belgijci in Američani že vnaprej obveščeni, da bo država te banke v nadaljevanju zagotovo lahko prodala po zadovoljivo visoki ceni.
Bankam ne grozi usoda Rimskih term?
Še vedno nam ne vlada ne Banka Slovenije nočeta razkriti, kakšne so bile v resnici otvoritvene bilance Probanke in Factor banke. Doslej nam poleg tega nista ponudili niti približnega izračuna, koliko bi Slovenijo stal morebitni stečaj obeh. Zaradi takšnih politi??nih skrivalnic je, kajpak, razumljivo, da marsikoga skrbi, da se ne bi tudi zgodba o uspešnem saniranju državnih bank končala tako, kot se je »reševanje« Rimskih term. Spomnimo se: naša državna podjetja so morala na željo nekdanje Ropove vlade za reševanje Rimskih term nameniti približno 50 milijonov evrov. In? Kljub temu se te niso izognile bridkemu stečaju. Nazadnje pa jih je stečajni upravitelj prodal moskovskemu podjetniku Valeriju Arakelovu: za manj kot 8,5 milijona evrov.
