Kdaj ga bo srečala 
bolj suha pamet?

Potapljači Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje so še dvajsetič organizirali novoletni potop v Velenjsko jezero. Prijatelji, tudi člani potapljaških klubov iz različnih krajev Slovenije, so v dokaj mrzli vodi na desetih metrih pod gladino odprli in spili pet litrov penine, med katerimi je bila ena brezalkoholna.

Zgodba velenjskega novoletnega potopa se je začela na novoletni dan 1996., ko so pred dvema desetletjema trije skrokani fantje, zaprisežene žabe v takratnem gostišču Karaka, sklenili, da gredo ohladit svoje glave na dno Velenjskega jezera. Prvi so se v hladno vodo, oblečeni v popolne potapljaške opreme, spustili Velenjčana Benjamin Strozak in Predrag Ružič ter Anton Travner iz Letuša in menda že takrat klin zbili s klinom, z eno praznično penino. Tudi letos sta se trinajstim izkušenim žabcem v 8 stopinj ohlajenem Pozojevem jezeru (iz legende) pridružili mladi članici društva DPD Jezero Velenje; najmlajša, 14-letna Špela Verdnik, in le nekaj starejša prijateljica Nika Lesjak. Kar osemnajstič se je potopil tudi eden od tokrat najstarejših potapljačev, pedagog Jernej Herman, ki je tik pred potopom dejal: »Le kdaj me bo srečala bolj suha pamet?!«

Hladno in sivo nebo z vetrom tokrat ni privabilo rekordnega števila potapljačev, še manj pa gledalcev. A dogodek je bil vsekakor žlahten, smel in vesel. Po jezerskem knajpanju so potapljači preverili podvodne posnetke, tudi tiste, na katerih so pod velikim tlakom jezerske vode »pokali« šampanjci, skupaj z malce vode pa so jih prijatelji, objeti ob vrvni obroč, še izpraznili. »Za zdravje, za srečno potapljanje v novi sezoni in v spomin tistim kolegom, ki so v svoji raziskovalni in športni vnemi ostali v mokrem grobu,« je dejal vodja novoletnega potopa Leon Verdnik.