BRUSELJ, LJUBLJANA, CELJE – Evropski poslanec Franc Bogovič se je v ponedeljek in torek udeležil dvodnevnega 6. kohezijskega foruma, ki ga je priredila Evropska komisija – gostitelj je bil dosedanji evropski komisar za regionalni razvoj dr. Johannes Hahn, na njem pa so sodelovali oziroma so bili navzoči tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy –, vendar to samo po sebi niti ni tako pomembno. Je pa zato pomembneje nekaj drugega: to, da je Bogovič ob robu tega dogodka opozoril, da bi morala Slovenija čim prej, bolje že včeraj kot šele jutri, podpisati partnerski sporazum z Evropsko komisijo za izvajanje kohezijske politike.
Drži, državljanom različnih članic Evropske unije, tudi, kajpak, Slovenije, se velikokrat zdi skoraj samoumevno, da urejanje nekaterih zadev spada v Bruselj, drugih na državno raven posamezne države članice EU ter tretjih kar na lokalno oziroma občinsko. Ker je pač vse to laže »razumeti« (ker si je vse to laže predstavljati), če zadeve najprej domnevno logično popredalčkamo. V vsakodnevnem življenju pa le ni tako: pristojnost urejati različne javne zadeve še najpogosteje sočasno spada na najmanj dve ali, točno, tudi na še več različnih ravni. Prav zato je hecno, da številni kandidati za občinske svetnike ali župane pred vsakokratnimi lokalnimi volitvami svoje volivce celo namenoma spodbujajo, naj si na nos nataknejo očala s povsem lokalno dioptrijo in všečne predvolilne obljube presojajo zgolj z lokalnega vidika. Četudi bi lahko bilo vsakomur jasno, da bi bili, na primer, prebivalci Savinjske doline zagotovo več kot zadovoljni, če bi lahko posledice minulih poplav odpravljali in posledice naslednjih poplav preprečevali predvsem z denarjem Evropske unije. Pa ne samo to, tudi predstavnikom vsakokratne slovenske vlade bi se, kot temu pravimo, zvalil težek kamen od srca, če bi bila prepričana, da ji ne bo treba za nekatere »lokalne« projekte zagotoviti precej več sredstev iz državnega proračuna. Če se še za hip zadržimo pri že omenjeni Savinjski dolini: ne, ni samo uresničevanje projekta zagotavljanja celovite poplavne varnosti na porečju Savinje, ki je, kot je znano, med najbolj poplavno ogroženimi območji v Sloveniji, omogočila EU, tudi celjski Regionalni center za ravnanje z odpadki in Mestna občina Celje sta si pri ločevanju odpadkov s pomočjo visoke tehnologije že doslej uspešno pomagala prav s tako imenovanim črpanjem evropskih sredstev. Drži, niti obnova dela starega mestnega jedra (ter sočasne obnove tamkajšnje dotrajane komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture) se v Celju pravzaprav ne bi mogli lotiti brez evropskih sredstev.
Šele v slogi je (s pomočjo EU) moč
Da ne bo pomote, enako oziroma zelo podobno, kot velja za Celje, velja (ali bi vsaj lahko veljalo) tudi za vse druge slovenske občine, konec koncev jim je samo na slovenjebistriškem območju že v programskem obdobju 20072013 uspelo zagotoviti sofinanciranje iz EU za kar 12 različnih projektov oziroma operacij, med katerimi je bila, če omenimo le en takšen projekt, nedvomno zelo pomembna oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje. Ali če se, ne nazadnje, spomnimo tega, kako so občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče novembra 2003 sklenile medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki Zasavje, v skladu s katero so v okviru projekta CEROZ sklenile preurediti deponijo nenevarnih odpadkov Unično na območju Hrastnika v medobčinski center za ravnanje z odpadki. Niti v tem primeru se, uganili ste, računica ne bi izšla brez sredstev Evropske unije. Za to gre.
Moramo se zavedati, da je imela Republika Slovenija samo v programskem obdobju 2007–2013 na razpolago več kot pet milijard evrov evropskih sredstev. Govorimo o znesku, ki je več kot štirikrat presegal razpoložljiva sredstva v programskem obdobju do leta 2007. Drugače povedano, Evropska unija nam ponuja več kot dovolj denarja za projekte, ki so na prvi pogled pomembni predvsem za slovenske lokalne skupnosti, občine in mestne občine. Res pa je, da mi tega denarja ne bomo dočakali, če se ne bomo za to (po)trudili. In če se ne bomo pravočasno potrudili. Rana ura, zlata ura.
Čim prej, tem bolje bo za nas
Prvak SLS, evropski poslanec Franc Bogovič, je Cerarjevo vlado, ki sicer resda še ni začela delati, iz Bruslja opozoril na najpomembnejši poudarek 6. hohezijskega foruma EU: da je in da bo predvsem uspešna kohezijska politika ključna za prihodnje reforme in investicijsko politiko na območju držav članic. Ob tem opozarja, da je EU do danes podpisala že 16 partnerskih sporazumov s svojimi članicami, da pa Slovenija žal tega še ni storila: »To je ena ključnih nalog, ki jih moramo narediti v čim krajšem možnem času. Zato, da bomo lahko čim prej nadaljevali črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. Od uspešnega črpanja bo v veliki meri odvisno tudi okrevanje slovenskega gospodarstva.«
