INCIDENT PRI STIČNI

Kaznovanje učencev s počepi, Angelca Likovič: Starši so nemogoči

Objavljeno 01. september 2017 13.17 | Posodobljeno 01. september 2017 13.19 | Piše: A. K.

Učiteljice se branijo, da nikakor niso hotele ustrahovati ali poniževati učencev, ampak jih le spodbuditi k spoštovanju šolskih predpisov.

Angelca velja za kraljico med mojstricami peke potic.

LJUBLJANA – Te dni javnost govori o dogodku, ki se je pripetil na Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, kjer naj bi štiri učiteljice učence kaznovale s počepi, če niso uporabljali oziroma imeli s seboj šolskih copat, poroča Siol.net. Policijska postaja Grosuplje je učiteljice kazensko ovadila, tožilstvo pa je ovadbo zavrglo, »ker naznanjena dejanja niso kazniva dejanja, za katera se storilec(ka) preganja po uradni dolžnosti«.

V sklepu tožilstva je še zapisano, da do tovrstnega kaznovanja učencev po posredovanju ravnatelja Janeza Peterlina, ki je opravil razgovor z učiteljicami, ne prihaja več, ovadene pa so povedale, da z očitanim ravnanjem nikakor niso hotele ustrahovati ali poniževati učencev, ampak jih le spodbuditi k spoštovanju šolskih predpisov.

Otroci doživeli šok

Za komentar o dogodku smo poklicali predstavnico Gibanja za otroke in družine Angelco Likovič, ki je bila skoraj do svoje upokojitve ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani.

image

»To ni primerno, vsakemu se namreč zgodi, da kdaj kaj pozabi. Če otroci na rezervi nimajo copat, pa naj bodo bosi. Tak postopek ni pravilen, saj so ti otroci doživeli šok, kar ni dobro. Otrok mora iti z veseljem v šolo, učiteljice jih morajo sprejeti z odprtimi rokami. Kot nekdanja ravnateljica tega svojim učiteljicam nikoli ne bi dovolila,« je do ravnanja štirih učiteljic kritična Likovičeva.

Rešitev? Odprte govorilne ure

Ob tem pa se strinja, da so danes starši prepogosto preveč zaščitniški do svojih otrok. »Starši so nemogoči, celo z odvetniki hodijo po šolah. Jaz vedno govorim, naj imajo učitelji odprte govorilne ure, da se jih lahko udeleži tudi otrok. Tako pa se dogaja, da otrok pove nekaj, starši nekaj povsem drugega. To je enkratna pomoč, da otroci ne lažejo in ne trpijo v sebi.«

V času, ko je bila ravnateljica, nikoli ni imela opraviti s policijo, je še pojasnila. Če se je kdaj zgodil kakšen izpad, je takoj poklicala starše, s katerimi se je pogovorila. »Pogovori so izrednega primera. Starši, otroci, učitelji, ne pa prek elektronske pošte. V šoli še kako manjka pogovorov.«

Deli s prijatelji