Kazino bodo rušili, a 
kdo bo potem zidal?

ZGORNJE JEZERSKO – Ko se popotnik po vzpenjajoči se cesti pripelje skoraj do meje z Avstrijo, do Zgornjega Jezerskega, mu v središču kraja v oči pade hotel Kazina. Že davno tega, in to pred približno dvema desetletjema, je zaprl vrata. Odtlej žalostno (in nevarno) propada. Okenske šipe so marsikje razbite, vrata ponekod zabita s ploščami, drugod priklenjena z debelo verigo, na tretjem koncu pa na stežaj odprta. Notranjost je polna odpadkov, ki so jih tu pustili nepovabljeni obiskovalci, strop ene od sob v zgodnjem nadstropju se je že davno tega nevarno vdrl do pritličja. Kot pravi Tomaž Mikolič, direktor ljubljanskega podjetja Altus consulting, ki je pred slabim desetletjem kupilo hotel Kazina, so konec minulega meseca dobili še zadnje soglasje za odstranitev objekta: »S tem soglasjem se bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za rušenje šele posredovala Upravni enoti Kranj, ki je pristojna za izdajo teh dovoljenj. Ocenjujemo, da bi med poletjem to dovoljenje morali pridobiti in se seveda lotiti dela.« Novico, da bodo Kazino kaj kmalu zravnali z zemljo, Jezerjani pozdravljajo, a hkrati dodajajo, da bodo dani obljubi verjeli, ko se bo propadajoč hotel zares spremeni v prah.

Mikolič je pred časom napovedoval, da bodo v družinski hotel s štirimi zvezdicami in 70 posteljami vložili štiri milijone evrov, zdaj je z napovedmi o tem, kaj bo nastalo na elitni lokaciji sredi kraja, nekoliko bolj previden: »Če bo projekt za nas še zanimiv, predvidevamo zgraditi hotelski objekt, tako kot to govorimo že od začetka. Seveda pa je to močno pogojeno tudi z ekonomsko situacijo, lokalnim miljejem, predvsem pa z opredelitvijo tovrstnih potreb v lokalnem okolju in z zasedenostjo obstoječih kapacitet. O preostalih časovnih predvidevanjih in vrednostih pa mislim, da je danes popolnoma preuranjeno govoriti.«

Slaba reklama

Župan Jezerskega Jurij Markič je bil ob napovedi, da se zna že to poletje hotel Kazina spremeniti v ruševine, nekoliko zadržan: »Podobne besede smo že slišali. Resnično upam, da se bodo napovedi o rušenju kmalu uresničile, saj je objekt nevaren, poleg tega pa kazi videz kraja. Hkrati se že poraja vprašanje, kaj bo nastalo namesto Kazine. Bojim se, da bo trajalo še dlje, kot je trajalo rušenje. A upanje ostaja.« Podobno meni Polona Virnik Karničar, predsednica Turističnega društva Jezersko: »Propadajoči hotel je slaba reklama za kraj. Domači smo se na zapuščeno stavbo sicer že navadili, a za tujca je ravno Kazina prva slika, ki si jo ustvari ob obisku Jezerskega. Vsekakor je novica, da bodo hotel porušili, spodbudna, če pa bo na tem kraju kmalu nastalo kaj primernega v alpskem stilu, bo to pozitivno za naš turizem.«

V polpretekli zgodovini, ko so vladali povsem drugi časi in so se po cestah do Jezerskega valili avtobusi, stoenke in fički, ne pa (pre)glasni in (pre)hitri motorji, ki cesto (pre)pogosto spreminjajo v dirkališče, je bila asociacija ob omembi Kazine drugačna. Takrat se ni pomislilo na rušenje, na propadanje, na sramoto kraja, takrat je bila Kazina dehteči cvet, ne bodeča neža Jezerskega. Teh zlatih časov se še dobro spominja Milan Milošič, ki je bil sprva šef kuhinje, pozneje pa je postal vodja hotela in ga vodil vse do leta 1984, ko je prevzel bližnje Gostišče ob jezeru, ki ga uspešno vodi še danes: »Ob Kazini, ki je zlato dobo doživela med letoma 1975 in 1985, sta delovala se Storžič, kjer je bila očesna klinika, in hotel Planika. Pacienti z očesne klinike so hodili na kosila v Kazino. Vsak dan smo pripravili med 200 in 300 obroki.«

Ne samo tisti, ki se bili na Jezerskem zaradi očesnih bolezni, sem so zahajali tudi otroci, ki so obiskovali šolo v naravi, se spominja Milošič: »Nekako v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so obstajali boni za bencin in so na črpalkah en dan točili parnim, drugi dan neparnim registrskim številkam, se je začela stagnacija. Nato so leta 1983 ukinili očesno kliniko, kar je bila velika škoda. Govorilo se je, da je zrak na Jezerskem boljši kot v švicarskem Davosu, in ravno to naj bi bilo odlično za zdravljenje očesne tuberkoloze. Pozneje je podjetje Živila, ki je vodilo hotel, objekt vrnilo lastniku, a ta je živel v Avstriji, zato je hotel dal v najem in ga pozneje tudi prodal.«

Streljaj od 
Kazine prvi hostel

Danes na Jezerskem živi približno 700 ljudi, ki lahko prišlekom ponudijo 260 postelj. Še več turistom namenjenih postelj bo tam v prihodnjih dneh, ko bodo predvidoma v soboto, in to od propadajoče Kazine le nekaj sto metrov naprej po glavni cesti, odprli prvi jezerski hostel, urejen v lični stavbi, kjer je bil nekdaj poštni urad. »Zdaj končujemo še zadnja dela. Sprva smo načrtovali dvanajst ležišč in dve otroški posteljici. Zanimivo je, da se že zdaj ustavljajo kolesarji in motoristi ter sprašujejo, ali lahko prespijo,« povesta o priložnostih, ki jih ponuja turizem na Jezerskem, lastnika hostla Tanja in Jurij Rebolj. Turistom nameravata ponuditi prenočišče z zajtrkom za 19 evrov. Še to: nekdanjo poštno stavbo, zgrajeno leta 1906, ki je zadnje tri leta samevala, sta zakonca Rebolj kupila šele nedavno, na hotelu Kazina pa se prah nabira že skoraj dve desetletji.