LJUBLJANA – Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, zgodovinar dr. Jože Dežman, je tudi lani večkrat opozoril, da slovenska država še vedno ni izpolnila svoje civilizacijske obveznosti do zunajsodno umorjenih po drugi svetovni vojni: da se predstavniki vlade izgovarjajo, da zaradi krize ni denarja za ureditev prikritih množičnih morišč in grobišč, kaj šele za prekop vseh ostankov žrtev pobojev iz prvega jaška v rovu sv. Barbare v Hudi jami, hkrati pa nameravajo za začetek gradnje spomenika žrtvam vsej vojn zagotoviti »samo« 470.000 evrov.
Enako kot Dežman sta zaman opozorila tudi Društvo slovenskih pisateljev in predsedstvo SAZU. No, DSP in predsedstvu SAZU vsaj (za zdaj) ni nihče izrekel denarne kazni. Dežmanu pa jo je: pred enim tednom je inšpektor za obrambo Ivan Trafela namreč izdal plačilni nalog, s katerim mu je naložil plačilo globe za prekršek, ki naj bi ga zagrešil, ko se je 13. novembra lani udeležil protestnega shoda pred poslopjem vrhovnega sodišča. Zdaj naj bi zaradi tega plačal 417,27 evra globe.
Bo to nova zlata proračunska jama?
Drži, Dežman je na navedenem shodu res govoril o zločinih, ki sta si jih nekdanja slovenska in jugoslovanska oblast privoščili po drugi svetovni vojni. Med drugim je s konkretnimi številkami, podatki utemeljil, da je bilo samo v letih 1946, 1948, 1949 (na meji z Avstrijo in Italijo) ubitih kar 417 ilegalnih prebežnikov na zahod, kar je trikrat več od števila vseh, ki so jih nekdanji vzhodnonemški varnostni organi ubili pri njihovem poskusu priti na drugo stran berlinskega zidu: »Da 'napadi na sodstvo' alias Branka Maslešo niso nobena janšistična ali podobna zarota, nam pove izjava Mirovnega inštituta, Liberalne akademije in Amnesty International o streljanju prebežnikov na meji kot hudem kršenju človekovih pravic, v kateri so 23. novembra 2010 zapisali: 'Tudi če bi obstajal upravičen dvom o verodostojnosti izjav dveh vrhovnih sodnikov in ustavnega, ki trdijo, da se je dotični celo navduševal nad tovrstnimi dejanji obmejnih vojaških patrulj, pa je nedopustno, da ob sodniškem ogledu zločina ni prijavil kazenskim organom oziroma poskrbel za pregon storilca.'«
In? Kot rečeno, obrambni inšpektor Trafela je zdaj našel razlog za kaznovanje Dežmana: po 9. točki 106. člena zakona o obrambi naj bi znani zgodovinar kršil zakon, ker je na shodu imel na sebi vojaško uniformo. Zato mu je izrekel 417,27 evra globe. To, da je imel na sebi uniformo, naj samo po sebi niti ne bi bilo sporno, sporno pa naj bi bilo, da je Dežman na levem rokavu uniforme, ki jo je imel na sebi, »v nasprotju s 3. členom pravilnika o uniformah Slovenske vojske« imel simbolno okroglo oznako Slovenske vojske. Inšpektor je kot dokaza za Dežmanov prekršek navedel kar fotografijo in videoposnetek, ki sta bila objavljena na spletni strani Odbora 2014. Dežmana je sicer resda obvestil, da bo, če se ne bo pritožil (če ne bo zoper plačilni nalog vložil zahteve za sodno varstvo), smel plačati le polovico celotne naložene mu globe.
Kakor koli, oglobljeni zgodovinar se je odločil, da bo inšpektorja v odgovor pozval, naj se večkrat sprehodi po naši deželi, saj bo zagotovo naletel še na druge državljane, ki nosijo uniforme in oznake Slovenske vojske, čeprav jih prav tako ne bi smeli: »Inšpektorat ima tako rekoč pred nosom zlato proračunsko jamo.«
Odprto pismo za inšpektorja Zgodovinar Jože Dežman je na Ivana Trafelo naslovil odprto pismo, v katerem ga sprašuje, ali res le nekatere slovenske medije selektivno in vnaprej obvešča o vseh postopkih, ki jih vodi kot inšpektor: »Časopisi so že 8. januarja objavili vest, da na ministrstvu za obrambo zoper mene poteka postopek in da me čaka 417 evrov kazni. In glej, 12. januarja (štiri dni pozneje) je Ivan Trafela, inšpektor za obrambo, izdal prav takšno odločbo.« Dežman pravi, da bi si lahko novinar medija, ki je pisal o njegovem »grehu«, lahko šel ogledat »zlagane figure, ki se kažejo na Osankarici, v Dražgošah in tako naprej ter ki utelešajo duha avtentične stalinistične agresije in permanentne militarizacije slovenske družbe«. Neki ugledni slovenski pravnik je dr. Dežmanu menda zagotovil, da ni zagrešil nobenega prekrška, saj je bil na rokavu tudi veteranski našitek in bi inšpektor nujno moral upoštevati obe oznaki, ne samo ene: »Če ne bi šlo za tako nečloveško visok, popolnoma nesorazmeren znesek, bi se smejal. To je, ne samo groteskno, to je izživljanje. Tako ne gre v pravni državi. Ladja norcev, družba, kjer drakonske kazni za bebaste reči odražajo posledice totalitarizma.« |
Je orožje res nekaj samoumevnega? Dr. Jože Dežman opozarja, da ni znano, da bi inšpektorji že kdaj preverjali tudi druge, denimo pripadnike tako imenovane Gorjanske čete, ki se partizanskih proslav udeležujejo v uniformah in z orožjem: »Praviloma bi za orožje, ki ga nosijo s sabo, morali imeti potrdilo, certifikat ministrstva za notranje zadeve, da je orožje preverjeno onesposobljeno. Če namreč ni tako, bi moral organizator prireditve orožje, s katerim se lahko še strelja, prijaviti na policiji.« Dežman trdi, da ima tudi materialne dokaze o tem, da so v Dražgošah nekateri storili enak prekršek, kot naj bi ga on pred vrhovnim sodiščem. |
