Statistike o obstoju živih jezikov prinašajo različne podatke, a najbolj splošno sprejet je ta, da v drugem desetletju tretjega tisočletja na svetu obstaja nekaj več kot 6000 jezikov. Unescova raziskava iz leta 2000 trdi, da jih je pravzaprav 6700. Najmanj jezikov se govori v Evropi. Na naši celini jih obstaja 225, kar je le 3,4 odstotka vseh jezikov sveta. Največ raznolikosti pa je v Aziji, tam govorijo kar 2165 jezikov. Ena izmed zelo očitnih jezikovnih različnosti je tudi ta, da so nekateri jeziki po številu govorcev zelo veliki, drugi pa čisto majčkeni. So jeziki, ki jih govori 900 milijonov ljudi, in so jeziki, v katerem se sporazumeva manj kot 20 posameznikov. Nedavni izračuni so pokazali, da 600 jezikov šteje več kot milijon govorcev, okoli 500 pa je takšnih, ki jih govori manj kot 100 ljudi. Veliko afriškim, azijskim in ameriškim jezikom grozi izumrtje. V moderni dobi vsako leto s sveta izgine okoli 25 jezikov. Tudi to je globalno siromašenje.
Portugalščina je po številu govorcev peti največji jezik na svetu in za kitajščino (mandarinščino), španščino, angleščino, bengalščino in hindujščino šesti največji materni jezik sveta. Je globalni jezik. Svetovni jezik. Je uradni jezik EU in ima status delovnega uradnega jezika v 12 mednarodnih organizacijah. Dnevno ga na štirih celinah uporablja 230 milijonov ljudi. Je uradni jezik desetih držav: Portugalske, Brazilije, Angole, Mozambika, Gvineje-Bissau, Ekvatorialne Gvineje, São Toméja in Príncipa, Zelenortskih otokov, Vzhodnega Timorja in Macaa. V Evropi 2 odstotka prebivalstva navaja portugalščino kot svoj materni jezik. Španščina in portugalščina sta največja jezika EU, le da večina govorcev teh dveh jezikov živi zunaj Evrope.
Portugalščina je tudi gospodarsko zelo pomemben jezik. Brazilija je namreč ena izmed tistih držav sveta, ki v letih globalne krize še dosega pozitivno gospodarsko rast.
Pa tudi jezik veliko kultur je, ta portugalščina, pravzaprav je zelo kulturen jezik. Jezik velike literature, ki je še skoraj vsa, s temeljnimi deli vred, neprevedena v slovenščino. In je jezik prelepih besedil prelepe glasbe.
Tako imajo študijski program Portugalski jezik in književnost kot dvopredmetni ali samostojni univerzitetni študijski program na vsaj eni univerzi v vseh državah EU razen v Sloveniji in Estoniji. Imajo ga tudi v vseh nam bližnjih državah, tako v državah podonavske osi, ki so članice EU, kot v državah, ki članice EU niso, a imajo večdesetletno tradicijo študija portugalščine. Sekcije za portugalski jezik in književnost obstajajo na vsaj eni univerzi v Avstriji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji.
Tudi v Sloveniji se učimo portugalščine, ta navdušuje vedno več mladih ljudi. Pa vendar, malo se mi že zdi, da je pri nas portugalščina tisti jezik, ki mu še vedno malo kažemo jezik. Da nam ga le ne odgriznejo, si želim in ponižno upam, da nam portugalščina ne bo več dolgo španska vas …
