Vrhničani so se minuli teden na več načinov spomnili 140. obletnice rojstva Ivana Cankarja, prvega slovenskega poklicnega pisatelja. Že na predvečer praznika je akademski kipar mag. Bojan Mavsar na prostoru med Cankarjevo hišo Na klancu in svojo domačijo odkril nenavaden spomenik pisatelju, velik lesen ribežen z umetnikovo podobo. Prav na rojstni dan so na široko odprli vrata pisateljeve spominske hiše, kjer so se obiskovalci sladkali s Cankarjevo čokolado in piškoti v obliki brkov ter suhim sadjem. Pripravili so še pohod po poti njegove mladosti, v Cankarjevi knjižnici pa kolaž predstavitev pisateljevih del. Praznični vrhunec je bila slavnostna akademija ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj v vrhniškem Cankarjevem domu.
V soboto so, tudi v spomin na pisatelja in na njegovo znamenito, po svoje tudi žalostno črtico Skodelica kave, pripravili prvi vrhniški festival kave. Kar težko bi verjeli očem, malo pa tudi nosu, da jo lahko ne le skuhamo kot prvi jutranji napitek, ampak jo lahko uporabimo še za kaj drugega, tako rekoč na sto in en način.
»Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca,« preberemo na slovenski Wikipediji. »Je tradicionalno poživilo, katerega pitje je za pivce obred. Redni pivci težko začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka – črne kave, kave z mlekom ali kave s smetano, lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju.«
Odkritje čudežnega napitka
Kako so odkrili kavo? Odgovor tudi tokrat pozna spletna enciklopedija: »Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkov kave naključno. Neki pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč in čudno poskakujejo ter poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden jih je prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega vso noč. Od takrat so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, pozneje pa še zunaj njega.«
Domačini so ponosni, da imajo v mestu svojo pražarnico vrhunske kave Escobar. »Pri nas kavo vsak dan pražimo v majhnih količinah in pod budnim očesom strokovnjaka,« so povedali v vrhniški pražarni. »Verjamemo, da je tak način praženja najboljši, da lahko iz zrn izvabimo prave arome in okus. Kavo pražimo skladno s povpraševanjem, zato je nikoli ne skladiščimo. Vedno je sveže pražena, vsak dan, dan za dnem. Poleg stalnih hišnih mešanic z imeni Escobar, Skodelica kave in Kapučino imamo v naši ponudbi izbrane, visokokakovostne vrste kave z različnih koncev sveta, ki jih dobavljamo glede na sezono dozorevanja. Ker jo uvažamo z manjših družinskih plantaž, vam lahko predstavimo nasade, kjer je dozorela, in ljudi, ki jo pridelujejo.«
Priprava kave
Kavo lahko pripravimo tudi iz drugih plodov, kar uspešno dokazuje David Lovrec iz Velenja, ki praži različna semena in plodove, na primer ječmen in želod. Vse bolj je priljubljena ječmenova kava z želodom znamke Knajp bio, saj David med drugim pove, da je ječmen preveč zapostavljena in skoraj pozabljena kulturna rastlina. »Želod je s škrobom bogata hrana, saj ga vsebuje približno tretjino,« pravi Lovrec. »Za prehrano je brez posebne priprave neuporaben. Za predelavo v užitno stanje je potrebno namakanje, spiranje ali kuhanje v vodi. S tem sicer izgubimo del rudnin in drugih snovi, ostane pa ves škrob, ki je njegova najpomembnejša prehranska sestavina. Želodovo kavo so nekdaj uporabljali predvsem za krepitev telesa, proti rahitisu. Zavretek učinkuje razkuževalno, krči tkivo in ustavlja notranje krvavitve. Primeren je tudi za zunanjo uporabo, na primer pri glivičnih kožnih boleznih, vnetjih kože ter za grgranje pri vnetjih ustne votline in žrela. Znižuje krvni sladkor, deluje preventivno proti boreliji in uravnava delovanje ščitnice. Ječmen zmanjšuje količino holesterola v krvi, česar ne zmore nobena druga vrsta žita, poleg tega je bogat z vitaminoma B in E.«
Seveda so bile na voljo tudi druge vrste kave, na primer čisto prava turška mehmed efendi, ki so jo kuhali v majhnem tovornjaku. Ob tem še ena zanimiva zgodba, to je trgovina Depo, ki jo je uredilo Komunalno podjetje Vrhnika. Stare in še uporabne predmete ponudijo v prodajo tistim, ki jih take stvari morda zanimajo. Tako so bile na voljo prikupne skodelice za kavo in čisto prave turške džezve. Čedne posodice s pikami za pripravo domače okusne jutranje kave je predstavilo podjetje Emo Novum, poleg teh pa še vrsto drugih emajliranih posod, tudi tiste, ki spadajo v nočno omarico.
Na trgu je vse več najrazličnejših pijač, ki jih pripravljajo iz zrn kavovca. Tako je pivovarna Pelicon ponudila coffee stout, to je temno pivo z dodatkom prave kave iz pražarne Escobar, odličen napitek pa je ponudila tudi ljubljanska kavarna Moderna, ki so jo pred časom uredili v Moderni galeriji.
Obiskovalci prvega festivala kave so se poleg okušanja vrst te temne pijače sladkali še z vrhniškimi štruklji in kavnimi sladicami gostilne Bajc, kuharji Zavetišča Planina nad Vrhniko pa so pekli kavne palačinke. Najmlajši so uživali v likovni delavnici, kjer so namesto akvarelov slikali kavarele, iz kavnih zrn pa sestavljali najrazličnejše mozaike.
